Zavarovanje. "Leta 2003 sem začela vplačevati naložbeno življenjsko zavarovanje. Plačevala sem okrog 60 evrov na mesec in v več kot osmih letih vplačala 6.317 evrov. Zavarovanje želim prekiniti, a ven bi dobila le 1.681 evrov! Zavarovalnica je pohrustala 4.636 evrov, kar je tri četrtine mojega denarja!" je besna naša bralka. Zavarovanje je pri zavarovalnici Slovenica (zdaj KD Življenje) sklenila za 20 let, vezano pa je bilo na gibanje vzajemnih skladov Rastko in Galileo.

Zakaj je denarja tako malo

V zavarovalnici podatkov o konkretnih primerih ne smejo razkrivati. Iz dokumentacije, ki nam jo je posredovala zavarovanka, pa je razvidno, da je 50 evrov na mesec plačevala za naložbeno življenjsko zavarovanje, 7,99 evra pa je bilo nezgodno zavarovanje. To je v sedmih letih zneslo okrog 680 evrov in se ne vrača (tako kot se ne vrača avtomobilsko zavarovanje). Vzajemna sklada, v katera se je stekal denar, sta zelo padla; Rastko je leta 2008 izgubil več kot 60 odstotkov vrednosti, poleg tega pa je zavarovanka septembra 2011 z računa dvignila 521 evrov predujma.

Vsi stroški v treh letih

V prvem letu je od 588 evrov vplačanih premij le 200 evrov pristalo v vzajemnih skladih, 350 si jih je obračunala zavarovalnica za stroške sklenitve zavarovanja in vstopne stroške. Ti se plačujejo vsak mesec in jih je za okrog šest evrov. V sedmih letih je to skupaj zneslo več kot 500 evrov. Stroške sklenitve zavarovanja, ki jih je naneslo za 534 evrov, pa je zavarovanka v celoti plačala v prvih treh letih. Za primer smrti je bila zavarovana za 12 tisoč evrov, v primeru nezgodne smrti pa bi upravičenci dobili dodatnih 28 tisoč evrov.

Prekinitev je vedno izguba

"Potrošniki se morajo zavedati, da bodo, če bodo prekinili zavarovanje, skoraj vedno izgubili del vloženega premoženja," opozarja Mojca Štrucl iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in dodaja, da je razočaranje praviloma posledica "nestrokovne in nepopolne predstavitve produkta". Možnosti za spremembo ali prekinitev zavarovanja naj potrošnik poišče v zavarovalni pogodbi, svetujejo v ZPS. Če jih ne najde, naj zavarovalnico prosi za pisno obrazložitev možnosti skupaj z izračuni. Iz teh morajo biti v primeru odkupa zavarovanja razvidni višina izplačila in vsi stroški, ki nanjo vplivajo, hkrati s pogoji, ki jih mora potrošnik izpolnjevati za odkup zavarovanja.

Če spremeni zavarovanje (na primer zmanjša premijo na minimalno možno), naj potrošnik preveri, kaj bo to pomenilo za višino odškodnine, ki jo zavarovalnica plača v primeru škodnega dogodka.

Kaj bi vaša smrt pomenila za vaše svojce

Foto: Boštjan Tacol Mojca Prešeren Kdo potrebuje življenjsko zavarovanje?

Življenjsko zavarovanje potrebuje vsak, ki ima več obveznosti kot likvidnega premoženja in bi ob morebitni smrti te obveznosti padle na njegove dediče. S primerno zavarovalno vsoto lahko tako zagotovimo varnost vsem dedičem ali drugim odvisnim osebam. Največkrat se življenjsko zavarovanje sklepa za nosilce kredita, starše mlajših otrok ali partnerja, ki vzdržuje druge družinske člane, ključne kadre v podjetjih ...

Kdo zagotovo ne potrebuje življenjskega zavarovanja?

Zagotovo ga ne potrebuje oseba, ki ima pozitivno osebno bilanco, je samska, brez družine in drugih ljudi, odvisnih od njene plače, brez določenih dedičev, ni ključen kader za podjetje in tudi nima nobene potrebe po zavarovanju za primer smrti. Torej oseba, katere smrt finančno ne bi nikomur okrog nje nič spremenila. V nasprotju z zavarovanjem za primer smrti oziroma življenjskim zavarovanjem pa vsakdo, ki je delovno še aktiven, potrebuje zavarovanje delovne sposobnosti.