V ponedeljek bo minilo pet let od odkritja množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v rudniku Huda Jama pri Laškem. Za izkop in dostojen pokop vseh žrtev letos ne bo denarja, a se obeta vsaj začetek sanacije jaškov. V jaških zaprtega rudnika so posmrtni ostanki ljudi, ki so bili umorjeni po koncu druge svetovne vojne.

Odkar so delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik pred petimi leti prebili pregrado v rovu svete Barbare in odkrili trupla, so doslej izkopali 800 okostij in jih forenzično pregledali. Posmrtni ostanki zdaj ležijo v plastičnih zabojčkih v kostnici. Iz jaška pa je treba iznesti še preostale žrtve. Teh je po oceni zgodovinarja, predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana verjetno več kot 2000.

Za dokončno ureditev bo letos zmanjkalo 50.000 evrov

Za urejanje vojnih grobišč v Sloveniji je v letošnjem proračunu po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotovljenih okoli 500.000 evrov, od tega je 160.000 evrov namenjenih za postavitev spomenika vsem žrtvam vojn ter za sanacijo rudnika v Hudi Jami. Sanacija bo potekala v skladu z odločbo rudarske inšpekcije z junija 2010 in ponovnega rudarskega inšpekcijskega nadzora v aprilu 2012. Kot je za STA pojasnil Dežman, bodo en jašek v rovu rekonstruirali, drugega pa zasipali.

Generalna direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ministrstva za delo Dragica Bac je ob tem za STA pojasnila, da trenutno pripravljajo že drugi razpis za izvajalca del, tako bi se v tem letu dela lahko začela. To je pomembno tudi zato, ker se leseno oporje v prvem jašku lahko zruši, je dejala Bacova. Ob tem pa je priznala, da bo za dokončno ureditev jaška sv. Barbare letos zmanjkalo okoli 50.000 evrov.

Po poti svojcev katinskih žrtev?

Dežman sicer opozarja, da je že skrajni čas za dostojen pokop vseh žrtev in ocenjuje, da so v tem primeru kršene tako pravice mrtvih kot njihovih sorodnikov. Sam meni celo, da bi morali svojci žrtev v Hudi Jami slediti svojcem katinskih žrtev, ki so se zaradi neodzivanja ruskih oblasti morali obrniti na evropska sodišča. Ob tem je spomnil, da si je komisija, ki jo vodi, ves čas prizadevala, da bi vlada odobrila izkop vseh posmrtnih ostankov, da bi zanje uredili pokopališče izven rova in da bi rov sv. Barbare razglasili za kulturni spomenik ter v njem uredili muzej za obiskovalce.

"Vendar pa se del varuhov nepremične dediščine na vse kriplje brani tega, da bi razglasili rov sv. Barbare za kulturni spomenik," je za STA še zatrdil Dežman. Peto obletnico odkritja množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami bodo obeležili s spominskimi dogodki, med drugim tudi z okroglo mizo, ki jo v sredo organizira Študijski center za narodno spravo.