Kje izvira spor, ki je med Hrvaško in Slovenijo izbruhnil zadnje dni? Spomnimo: hrvaški časnik Novi list je včeraj poročal, da je hrvaška vlada v tajnosti podprla tožbi Zagrebačke banke in Privredne banke zoper NLB.

Začetek: posojilo, težko 30 milijonov mark

Korenine tožb segajo v nekdanjo Gospodarsko banko Ljubljana, ki je bila nekakšna območna banka sistema LB, namenjena predvsem poslovanju v ljubljanski regiji.

Gospodarska banka je odobrila posojilo v višini 30 milijonov takratnih nemških mark hrvaškemu podjetju Istraturist iz Umaga. Kasneje, v prvi polovici 90. let, je hrvaško finančno ministrstvo sklenilo, da prevzame terjatev do Istraturista ena od hrvaških bank, ki se poplača iz tako imenovanih prevzetih deviznih vlog nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb. Znesek dolga pa naj ne bi bremenil hrvaškega javnega dolga.

Finančno transakcijo so opravili s cesijo hrvaškega finančnega ministrstva, ki je terjatve iz prevzetih deviznih vlog preneslo na Zagrebačko banko in Privredno banko, ti banki pa sta potem tožili Ljubljansko banko in Novo Ljubljansko banko. Hrvaški banki sprva nista bili uspešni, hrvaška sodišča so namreč tožbe zavračala, ker bi to pomenilo, da bi se banki poplačali dvakrat.

Pred približno desetimi leti pa je hrvaško vrhovno sodišče ugodilo zahtevku po reviziji postopka in pripoznalo izhodiščni dokument finančnega ministrstva kot verodostojen.

Zmeda je postala precejšnja tudi zato, ker sta obe hrvaški banki medtem pristali v italijanskih rokah.

Hrvaška vlada tako izkorišča zdaj italijanski Privredno banko in Zagrebačko banko. Če bosta banki zmagali na hrvaškem sodišču, bosta lahko po vstopu Hrvaške v EU vložili izvršbo na premoženje NLB v Sloveniji. Tako izplenjeno premoženje pa bosta v skladu s cesijo odstopili hrvaškemu proračunu.

Opozarjajo na možnost nove blokade

Slovenija sicer zagovarja stališče, da je treba spore glede neizplačanih deviznih vlog reševati v okviru nasledstvenih vprašanj, Hrvaška je dolgo trdila, da gre za dvostransko vprašanje, dokler ni Jadranka Kosor leta 2010 privolila v reševanje v okviru nasledstva. Privolitev je bila pomembna tudi za razrešitev takratnega spora med državama, povezanega s hrvaškim vstopanjem v EU. Zdajšnja hrvaška vlada po zadnjih informacijah vnovič zagovarja stališče, da gre za dvostransko vprašanje, zato je tokratni spor povezan tudi s slovenskim soglasjem k hrvaškemu vstopu v EU in z drugimi akti, sprejetimi ob hrvaškem pridruževanju EU. Hrvaški mediji so celo opozarjali na možnost, da Slovenija spet blokira hrvaški vstop v povezavo.

Visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec pa pravi: "Sprejete sporazume je treba spoštovati!"