Kot smo že poročali, je v nedeljo dopoldne zagorelo nad Renškim vrhom in naseljem Temnica na goriškem Krasu, nato se je ogenj ponoči nekaj časa še širil proti Lokvici. Ogenj naj bi bil sicer pod nadzorom, a zaradi burje še vedno obstaja nevarnost, da se na posameznih delih vnovič razplamti.

Pri gašenju so pomagali štirje helikopterji; dva Slovenske vojske in dva italijanske civilne zaščite. Na pomoč pa so z letalom za gašenje požarov priskočili tudi Hrvati. 

Mnogi se ob tem sprašujejo, zakaj Slovenija tovrstnega letala nima, ko bi nam, glede na število gozdnih požarov, prišlo zelo prav. 

Letalo Canadair CL-415, ki ga uporabljajo Hrvati, svoj več kot 6 tisoč litrski vodni rezervoar napolni v le 12 sekundah, poleg gašenja velikih gozdnih požarov pa je namenjen tudi izvidništvu ter prevozu oseb in tovora. Cena takšnega letala naj bi bila po podatkih EU od 30 do 40 milijonov evrov. Precej drago pa je tudi vzdrževanje.

Obvezno, ne prostovoljno

EU je sicer že leta 2001 vzpostavila mehanizem civilne zaščite, preko katerega lahko katera koli država na svetu zaprosi za pomoč evropske države pri soočanju z naravnimi nesrečami. Doslej so se lahko države članice prostovoljno odzvale na takšne prošnjo za pomoč ter zagotovile tehnologijo in osebje. To je pomenilo, da so nekatere zahteve ostale neodgovorjene. V letu 2017 je bilo denimo 17 nujnih pozivov, od katerih na šest ni bilo odgovora.

V okviru mehanizma za izredne razmere rescEU, ki je bil vzpostavljen leta 2019, pa imajo države članice EU v kriznih razmerah dostop do letal, helikopterjev in druge opreme, ki je bila s strani EU trajno dodeljena prav za ta namen. 

Vsa oprema, ki jo financira Evropska komisija, je del flote rescEU in torej mora biti v nujnih primerih na voljo tudi drugim državam članicam. Flota naj bi bila izpopolnjena leta 2025, ko bo poleg letal za gašenje požarov vključevala tudi opremo za nujne medicinske primere ter kemične ali jedrske nesreče.

Slovenija je tako konec tedna sprožila mehanizem za pomoč pri gašenju gozdnega požara, po tej prošnji pa so v okviru rescEU tja napotili eno letalo iz rezerve rescEU, nameščene na Hrvaškem.

Foto: ec.europa.eu Civilna zaščita EU

Kako je bilo prej?

Evropska komisija se je pred razvojem rescEU zanašala na dobro voljo držav članic. "Prvič, ko smo skušali prepričati države članice o nujnosti nadgradnje starega sistema, je prišlo do določenega odpora. Toda gozdni požari na Švedskem avgusta lani so bili prelomnica. Požari v naravi niso več problem samo v južnih državah, ampak povsod," je ob vzpostavitvi mehanizma leta 2019 dejal Christos Stylianides, tedanji evropski komisar za krizno upravljanje. Njegov naslednik, slovenski komisar Janez Lenarčič, si prav tako prizadeva za razširitev flote. 

"Gozdni požari predstavljajo nepredvidljivo grožnjo, ki preži na vse nas in zato zahteva takojšnje ukrepanje. Naš mehanizem civilne zaščite je mobiliziral pomoč Sloveniji in neutrudno spremlja razmere v Franciji in po vsej Evropi. Zahvaljujem se Hrvaški in vsem državam članicam za podporo. Evropski center za 24-urni odziv na nujne primere pa je pripravljen še naprej usklajevati pomoč," pa je danes povedal Lenarčič.

Flota rescEU zaenkrat sestoji iz dveh gasilskih letal iz Hrvaške, dveh gasilskih letal iz Cipra, enega gasilskega letala iz Francije, dveh gasilskih letal iz Grčije, dveh gasilskih letal iz Italije, dveh gasilskih letal iz Španije ter dveh gasilskih letal in šestih gasilskih helikopterjev iz Švedske.

dezurni@styria-media.si