Slovenija je teran zaščitila že leta 2000, z vstopom v Evropsko unijo je bil leta 2004 zaščiten še pred Evropsko komisijo. Ne glede na to se dogajajo kršitve s strani hrvaških vinarjev. "Hrvati ne upoštevajo oziroma se ne držijo zaščite, ki jo je izdala EU. Z vseh svojih vin bi morali umakniti oznako teran," pri tem poudari Boris Lisjak, predsednik Združenja konzorcija kraških pridelovalcev terana, tudi sam pridelovalec te vinske sorte. "Osebno sicer menim, da Hrvati bolj izzivajo. Nagajajo. Vendar ja, njihovo ravnanje vsekakor ni pravilno, potrebno jih je ustaviti," dodaja Lisjak.

Poudarja, da je sicer teran zelo zaščiten, da mora izpolnjevati visoke standarde; poleg kontrole v vinogradu, analiz zemlje, so tu tudi kontrole škropiv, analize grozdja in na koncu še analiza vina. "Veste, še na slovenskem Krasu ne more vsak vinar pridelovati terana. Tisti, ki se ne potrudi dovolj, ki ne upošteva teh standardov, na koncu ne more svojega vina označiti kot teran, pač pa "le" kot kraško rdeče," poudari Lisjak.

Dodaja, da s svojimi težavami s Hrvati seznanili tudi ministra Dejana Židana, ki bo ob svojem obisku prihodnji teden v Bruslju glede tega seznanil evropskega komisarja za kmetijstvo.

Hrvati namreč želijo še korak dlje; prizadevajo si zaščititi sorto grozdja teran, iz katere naj bi pridelovali svoje vino teran.