Kot poudarja časnik Jutarnji list, na Hrvaškem razmišljajo o tem, ali je potrebno izplačati regres ali božičnico, medtem ko slovenska vlada drastično spreminja zakon o delovnih razmerjih.

Ob tem navaja "pet Janševih receptov" za liberalizacijo delovnega trga: postopen namesto avtomatičnega podpisa pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, krajši odpovedni roki, odpoved brez navajanja razlogov, bolj enostavno in hitrejše reševanje sporov na sodiščih in omejevanje odmora med delom.

V društvu hrvaških delodajalcev (Hup) pričakujejo, da bo tudi levosredinska hrvaška vlada zagnala obsežne reforme delovne zakonodaje. Prepričani so, da bo Hrvaška potonila še globlje v krizo, če bo obdržala obstoječo "rigidno zakonodajo", navaja zagrebški časnik.

V Hupu izpostavljajo, da celovite spremembe delovne zakonodaje niso potrebne, ker bi te hoteli delodajalci, temveč zaradi tega, ker so jih sprožile države v regiji, ki so konkurenčne Hrvaški. Radi bi videli, da se država čim manj vmešava v delovna razmerja, ter da se o delovnih pogojih neposredno pogajajo delodajalci in delavci.

V. d. predsednika Hupa Ivan Miloloža je poudaril, da obstoječi zakon o delu ne ustreza nikomur, niti delavcem, ki zaradi strogih predpisov izgubljajo delovna mesta, novih pa ne odpirajo. Delodajalci si želijo, da bi spremenjena zakonodaja pripeljala do novih delovnih mest, da bi lažje zaposlovali nove delavce in odpuščali delovno silo.

"Izkušnje kažejo, da so države z bolj fleksibilnimi delovnimi razmerji med krizo ohranile več delovnih mest," je za časnik povedal namestnik direktorja Hupa Bernard Jakelić. Časnik spominja, da je Hrvaška med krizo, v treh letih in pol, izgubila približno 150 tisoč delovnih mest.