Gibanje hrvaškega BDP od leta 2000 do zdaj kaže, da se je realno gospodarstvo vrnilo na raven iz leta 2006, stabilno rast v preteklih letih pa beležita le finančna industrija in država, ugotavlja Vecernji.hr. V statističnem pregledu je razvidno, da se krizi ni prilagodil javni sektor, banke pa živijo v svojem svetu, medtem ko sta trgovina in proizvodna industrija, ki sta poleg države največja delodajalca, še v recesiji. Najtežje stanje je tudi pri sosedih v gradbeništvu, ki se je po obsegu vrnilo v leto 2003.

Dvig DDV razočaral po dolgem in počez

Maj je prvi mesec, v katerem so številke izjemno slabo vplivale na počasnejše polnjenje hrvaškega proračuna, bonitetne agencije pa se ne bodo odzvale, dokler ne zberejo podatkov za junij, morda tudi julij, navaja hrvaški vecernji.hr svoje vire. Proračunski prihodki so bili le 150 milijonov kun (20 milijonov evrov) višji od lanskega maja, prihodki z naslova davkov pa so padli za več kot pol milijarde kun (67 milijonov evrov). Čeprav so DDV povečali za dva odstotka v maju, so maja zbrali le sto milijonov kun (dobrih 13 milijonov evrov) več kot maja lani, pričakovali pa so 250 milijonov (dobrih 33 milijonov evrov) več.

Grozi znižanje bonitetne ocene

Če se bo nadaljevalo nižanje prihodkov v proračun, kar verjame večina ekonomistov, Hrvaški resno grozi znižanje bonitetne ocene. Reši jo lahko le turistična sezona, ki bi s povečanjem porabe prinesla višje prihodke z naslova DDV in zato kratkoročno ohranitev bonitetne ocene na BBB-. Da bi to dosegli, bi morala biti turistična sezona zelo dobra.

Odplačati morajo štiri milijarde evrov

Oči agencij so uprte tudi v pogajanja s sindikati, ker od vlade pričakujejo, da začne varčevati v javnem sektorju. Znižanje bonitetne ocene bi pomenilo, da Hrvaška ne more več reprogramirati svojih obveznosti, kar je zelo nevarno, saj morajo v letih 2013 in 2014 odplačati več kot 30 milijard kun (štiri milijarde evrov) posojil, obveznic in obresti.