NLB lahko deluje na Hrvaškem, pa poudarja Večernji list po petkovem srečanju zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije Vesne Pusić in Karla Erjavca.

Pusićeva in Erjavec sta v petek soglašala o vsebini pisma, ki ga bodo v ponedeljek poslali baselski Banki za mednarodne poravnave (BIS) in v katerem bodo zahtevali podporo za nadaljevanje pogovorov o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev pod okriljem bančne institucije v Švici, navaja Novi list.

Oči Zagreba usmerjene proti Strasbourgu

Kot dodaja, Erjavec pričakuje, da bodo spor o prenesenih prihrankih uredili v Baslu do konca leta ali najpozneje v začetku prihodnjega leta. Šef slovenske diplomacije bo pisal tudi ostalim naslednicam, Srbiji, BiH in Makedoniji, da bi za baselsko mizo uredili spor, piše časnik. Spominja da, Črna gora ne sodeluje v sukcesiji, ker se je po odcepitvi od Srbije odpovedala nasledstvu v prid Beograda.

Jasno je sicer, zakaj se hrvaški diplomaciji ne mudi v Basel, četudi bi s tem soglašali v Beogradu, Sarajevu in Skopju. "Medtem ko Slovenija vztraja pri reševanju spora o LB v okviru sukcesije, ki kljub trditvam ministra Erjavca lahko trajal leta in leta, celo desetletja, so oči Zagreba usmerjene proti Strasbourgu," izpostavlja reški časnik.

Pojasnjuje, da bo veliki svet Evropskega sodišča za človekova pravice 10. julija odločal o pritožbi Slovenije na prvostopenjsko odločitev, ko je bila sprejeta "zgodovinska razsodba" in je bila na podlagi tožbe dveh nekdanjih varčevalcev LB iz BiH Slovenija razglašena za odgovorno za izplačila deviznih prihrankov svojih bank.

"Če bo veliki svet potrdil prvostopenjsko razsodbo, pogajanja v Baslu nimajo več osnove, Slovenija bo morala izplačati ne zgolj dveh varčevalcev iz BiH, temveč vse ostale zunaj Slovenije, torej tudi varčevalce na Hrvaškem, in sicer pod enakimi pogoji, kot je bilo to v primeru slovenskih varčevalcev," trdi časnik.

Katastrofalne posledice za Slovenijo

Spominja na Erjavčevo izjavo na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, da bi potrditev prvostopenjske razsodbe v Strasbourgu imela "katastrofalne posledice" za Slovenijo. "Zato Ljubljana čaka na končno razsodbo s tesnobo, Hrvaška pa z upanjem, čeprav Strasbourga nihče v petek ni omenil," sklene časnik.

Omenja tudi Erjavčeve besede, da bi glede na določbe marčevskega memoranduma z Mokric, tožbe proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih morale mirovati do končne rešitve spora.

"To vprašanje je ostalo nekako nedorečeno," ocenjuje Jutarnji list, ki pojasnjuje, da je Pusićeva po srečanju z Erjavcem ponovila, da hrvaška vlada ne namerava umakniti pooblastila za tožbe proti LB in NLB.