Hrvaška bo postala 27. članica schengenskega območja. Že čez dva tedna bodo ukinjene mejne kontrole na kopenskih in morskih mejnih prehodih, pomladi pa tudi na letališčih. To še ni razlog za veselje vseh Slovencev, ki imajo na hrvaškem nepremičnine ter plovila in tudi vseh drugih turistov, ki so v dolgih kolonah poleti čakali na prestop slovensko-hrvaške meje.
Šef hrvaške policije Nikola Milina je za RTL pojasnil, da se z vstopom Hrvaške v Schengen z letom 2023 vse spreminja. Milina je dejal: "Prevzemamo popoln nadzor za celotno Evropsko unijo, za schengensko območje, mejne kontrole, ki trenutno obstajajo na notranjih mejah, se ukinjajo," je poudaril.
Pričakujte ozka grla
Pravi, da nadzora kot doslej za Slovenijo in Madžarsko ne bo in, da bo skupno ukinjeno 73 mejnih prehodov. Povedal je, da obstaja možnost notranjega nadzora, kar pomeni, da lahko država v določenem obdobju ponovno vzpostavi notranji nadzor, vendar to velja iz posebnih razlogov, kot je ogrožanje varnosti.
Vendar pa se Hrvati sprašujejo, ali bo ukinitev mejnih kontrol tudi v resnici prinesla razbremenitev na cestah. Kot piše hrvaški spletni portal je zdaj velika bojazen, da se bodo kilometrske kolone vozil prestavile le nekaj kilometrov v notranjost Hrvaške, do uvoza na avtocesto in do cestninskih postaj, kjer je treba vzeti listek ali plačati cestnino za uporabo hrvaških avtocest. Cestninske postaje bodo namreč delovale še vsaj do leta 2025, piše Index, kjer so zapisali: "Najprej smo se znebili meje, šele nato bomo prešli na ukinitev cestninskih postaj, o kateri se govori že leta."
Laično povedano je vtis, da bo čas, ki ga zdaj porabimo za preverjanje dokumentov na mejah, pozneje izgubljen na cestninskih postajah, kar lahko povzroči zastoje. To tezo so se pri Indexu odločili preveriti pri predstojniku Inštituta za prometno načrtovanje Fakultete za prometne vede, Marku Ševroviću.
"Vsekakor bo odprava mejnih kontrol povečala pretočnost na mestih, kjer so bili mejni prehodi, povečan pritisk pa lahko pričakujemo tudi na drugih mestih avtocestnega omrežja. Mislim, da bi se lahko določene težave pojavile na cestninski postaji Bregana, verjamem pa, da bodo Hrvaške avtoceste sprejele ukrepe za večjo pretočnost. Tudi letos smo imeli primer, da je bil naval vozil iz smeri Bregane, Maclja in Goričan proti Lučkemu večji od tistega, ki sta ga prenesla dva pasova med Zagrebom in Bosiljevom," pravi Ševrović.
Nujna je vpeljava sekcijskega merjenja hitrosti
Index je Ševrovića vprašal, ali bi bilo bolje, če bi Hrvaška vstop v Schengen uskladila s spremembami cestninjenja na avtocestah?
"Vstop Hrvaške v Schengen in sprememba cestninskega sistema sta izjemno kompleksna procesa, ki sta odvisna od številnih dejavnikov in menim, da ju ni bilo mogoče neposredno povezati. S spremembami cestninskega sistema se intenzivno ukvarjamo že več let in mislim, da gre ta proces v pravo smer. Ne gre zanemariti tudi finančnega vidika spremembe sistema cestninjenja, gre za izjemno drag proces,« je opozoril in dodal: »Kot sem že omenil, bi lahko nastale težave na tako imenovanih čelnih cestninskih postajah, na primer pri Umagu, NP Rupa, NP Bregana, NP Macelj in NP Goričan."
Meni tudi, da bi bilo treba na omrežju hrvaških avtocest nujno uvesti sisteme sekcijskega nadzora in merjenja hitrosti ter razdalje med vozili. Največja prepustnost avtocest je namreč dosežena pri hitrostih od 85 do 95 km/h, zato je pomembno, da ob koničnih obremenitvah zagotovijo stabilen promet nekje v tem hitrostnem območju razlaga strokovnjak.
"Žal imamo tu velike težave zaradi neodgovornih voznikov, ki ne upoštevajo spreminjajoče se prometne signalizacije, vozijo s preveliko hitrostjo in s premajhno razdaljo med vozili v koloni ter tako na ta način povzročajo t.i. udarni valovi v prometnem toku in prometne nesreče, ki povzročajo velike zastoje in zamude v prometnih konicah."
Jaz ki tja ne grem nimam teh problemov
zadusijo se naj v gnilem plehu
tja v tisto svinjarijo ne grem nikoli niti nisem bil ze 30 let