Bralka nam je poslala pismo, ki ga je po lastnih besedah pred nekaj dnevi s priporočeno pošto dobila na svoj dom neposredno s strani hrvaškega odvetnika. Pismo je datirano s sredine junija, v njej pa puljski odvetnik z imenom Shainu Pacheco Vinković v obliki predloga za izvršbo opozarja, da je bralka zaradi neplačane parkirne karte v višini 70 kun dolžna poplačati dolg skupaj s pripadajočimi obrestmi. Kot še navaja, obresti tečejo že od 28. julija 2014, ko je bilo s strani družbe Liburnija Parking iz Opatije zabeleženo neplačilo parkirnine na enem izmed parkirišč pod njenim upravljanjem. 

Bralka je povedala, da je do neplačila kazni resnično prišlo in da sta skušala z možem dolg še isti večer poplačati, a so bile vse blagajne parkirišč v Opatiji takrat že zaprte. Po nasvetu domačinov si zato nista več belila glave, se vrnila v Slovenijo in na dogodek pozabila. Do danes.

Prva cena, druga cena, še malo barantanja ...

Skupni znesek dolga je v vsem tem času iz 70 kun (slabih 10 evrov) narasel kar na 1.235 kun (165 evrov). A to še ni vse. Odvetnikovi stroški znašajo skupaj 506 kun (67 evrov), skupni dolg pa je tako 1.811 kun (235 evrov). Če bi plačala v osmih dneh, bi bilo dovolj 1.305 kun (170 evrov), ki naj jih nakaže na njegov račun, odprtem pri eni od slovenskih bank, piše odvetnik. V nasprotnem bo v kratkem sledila izvršba na njuni premični in nepremični lastnini, grozi pismo. Dopis ima tudi podpis in žig notarja Ivana Kukučke, v polomljeni slovenščini so dodani še nekateri izvlečki iz hrvaške zakonske podlage, na kateri temelji grožnja z izvršbo. 

Bralka izpostavlja še, da na dopisu ni bilo niti enega originalnega žiga. Njena odvetnica jo je tudi takoj opozorila na morebitno spornost načina pošiljanja tovrstnega poziva, saj bi moral romati prek slovenskih pooblaščenih organov in ne neposredno k njej domov, hkrati pa ji je dala nasvet, naj skuša s hrvaškim odvetnikom priti v stik prek telefona, da ga vpraša, od kod tako nerazumni pribitek h kazni. 

Na uradno številko, navedeno v dopisu, se ni nihče javljal, zato je uspela prek javnodostopnih seznamov hrvaških odvetnikov izbrskati številko mobitela. Po njenih besedah je bil Vinković zelo presenečen, od kje ji številka, v nadaljevanju pogovora pa je zavrnil možnost, da bi plačala samo osnovno kazen in je zahteval plačilo vsaj stotih evrov. Že tretji predlagani znesek torej!

Nato je od bralke zahteval, naj mu ona prek elektronske pošte pošlje "ponudbo" koliko bi bila pripravljena plačati, vendar bralka tega po nasvetu odvetnice ni storila, saj bi bila elektronska korespondenca, sprožena z njene strani, lahko dokaz, da priznava upravičenost celotnega zahtevka.

Bralka pravi, da je osnovno kazen do parkirišča Liburnije že plačala, ne namerava pa plačati kar 23-kratnika v obliki obresti in stroškov. Dodaja še, da je podoben poziv na enak način dobila domov še ena njena znanka.

Ministrstvo jasno: vročanje le prek pristojnih služb, tuji odvetnik nima vpogleda!

Kaj na pravosodnem ministrstvu pravijo o novi taktiki hrvaških parkirnih družb, da se ne poslužujejo več slovenskih pooblaščencev (odvetnikov), marveč pošiljajo pošto kar neposredno na naslove domnevnih kršiteljev?

Na ministrstvu opozarjajo, da je način vročanja sodnih in zunajsodnih pisanj (med slednje sodi sklep o izvršbi) med državami EU natančno urejen. Notarji recimo po teh pravilih niso pristojni organ. Dovoljeno je sicer, da se poleg pristojnih organov vročanje izvede "z uporabo poštnih storitev in sicer s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način, pri čemer pa mora pisanje posredovati pristojen organ, kot ga je določila posamezna država članica." 

"Vendar pa glede na dejstvo, da podatki o stalnem prebivališču in EMŠO [številki] domnevnih dolžnikov predstavljajo osebne podatke, dodajamo, da imajo do teh podatkov dostop samo določene upravičene osebe. Tuji odvetniki, ki niso vpisani v imenik odvetnikov v Republiki Sloveniji, dostopa do teh podatkov nimajo oziroma jih ne morejo pridobiti," je jasno ministrstvo!

Od kje torej hrvaškemu odvetniku podatki, kdo je lastnik vozila z dotično tablico? Kot pravijo na ministrstvu, ima vsak posameznik pravico, da pri upravljalcu osebnih podatkov (v konkretnem primeru upravni enoti) preveri, kdo se je seznanil z njegovimi osebnimi podatki. Tako ima pravico zahtevati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani njegovi osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen. "V kolikor posameznik meni, da so bili podatki posredovani neupravičeno, ima možnost ustrezno ukrepati - prijava nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskemu pooblaščencu ali vložitev ustrezne prijave ali drugega pravnega sredstva zoper osebo, ki je na nezakonit način pridobila naveden podatke."

Dodatni stroški so problem upnika, ne dolžnika!

Glede velikanske inflacije začetnega zneska kazni, ki so ga v preteklosti tudi slovenski odvetniki kot pooblaščenci hrvaških družb znali napihniti v nebo, pa na ministrstvu dodajajo, da se je praksa slovenskih sodišč že izjasnila, "in sicer da opominski oziroma predpravdni stroški odvetnika niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker bi upnik lahko predlog za izvršbo vložil tudi brez opomina. Opomin ni procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo, zato kljub dejstvu, da je ta strošek upniku nastal, ni mogoče šteti, da je bil za izvršbo tudi potreben. Pri tem dodajamo, da slednje velja le za postopke, sprožene pred našimi sodišči."

"Poleg tega so v skoraj vseh tovrstnih primerih odvetniki odvetniške stroške poskušali prevaliti na nasprotno stranko, na državljane Republike Slovenije. In to kljub temu, da tako Zakon o odvetniški tarifi, kot tudi Odvetniška tarifa jasno določata, da mora stroške odvetniške storitve plačati stranka oziroma naročnik storitve, kar so v obravnavanih primerih družbe, ki upravljajo s parkirišči v Republiki Hrvaški."

PREBERITE ŠE:

• Uradno: odvetnica pri parkirnih kaznih neetično

andrej.leban@zurnal24.si