"Gre za taktiko. Sprva so grozili, zaostrili in potem popustili," je zapis iz depeše za Mladino, ki je dokument danes tudi objavila, komentiral Milan Orožen Adamič, nekdanji zagrebški veleposlanik in avtor depeše.

Povedal je še, da dvomi, da bi šlo za dokumente iz trgovine z orožjem, in ker je po njegovih besedah hrvaško stran "zanimala reakcija, se sam ni pustil sprovocirati in je ostal mrtvo hladen".

Iz depeše je razvidno, da je takratni pomočnik hrvaške ministrice za zunanje zadeve "izrazil bojazen, da se lahko zgodi marsikaj, še posebej, če bodo v javnost prišle zadeve, ki so se dogajale v letih 1990, 1991 in 1992. Slednje bi lahko bilo zelo neugodno za slovensko politiko."

SDS: vlada Janeza Janše ni bila nikoli tarča izsiljevanj Hrvaške

V Mladini ugotavljajo, da je bila depeša z oznako zaupno in datumom 18. junij 2007 posredovana tudi v kabinet takratnega predsednika vlade Janeza Janše. Grožnje so po njihovi oceni "očitno učinkovale. Po omenjeni depeši so se namreč odnosi med Slovenijo in Hrvaško v zgolj dveh mesecih hitro izboljšali," piše časopis, ki v ozadju grožnje vidi hrvaške dokaze o trgovini z orožjem.

"Vlada Janeza Janše ni bila nikoli tarča nobenih izsiljevanj s hrvaške strani," so navedbe zanikali iz SDS. Dodajajo, da bi se navedki iz depeše, ki jo je "Mladini radodarno dala na razpolago Pahorjeva vlada," lahko nanašali "na karkoli v zvezi z dogajanji med Slovenijo in Republiko Hrvaško v času osamosvajanja."

"Lahko npr. Hrvaška razpolaga s podrobnejšimi zapiski pogovorov med slovenskimi, bosanskimi in hrvaškimi komunisti leta 1991 na Otočcu, kjer so kovali novo Jugoslavijo ali pa se navedki nanašajo na sestanek Boruta Pahorja s podmladkom Hrvaške SDP iz istega obdobja (o tem je takrat poročalo celo Delo), na katerem so se tik pred agresijo JLA na Slovenijo družno zavzeli za ukinitev obrambnih proračunov in s tem proti kakršnikoli uspešni obrambi," so navedbe o tem, da se dokumenti nanašajo na trgovino z orožjem zanikali v stranki.

Zanika tudi hrvaška stran

Da bi se s Orožen Adamičem pogovarjal o kakršnih koli dokumentih iz začetka 90. let, je za STA zanikal tudi bivši pomočnik hrvaške zunanje ministrice Neven Pelicarić. Srečanja se spomni, ker ni bilo običajno. Slovenskega veleposlanika je povabil, da bi mu izročil diplomatsko noto, s katero je hrvaško zunanje ministrstvo od slovenske vlade zahtevalo, naj pojasni poročanja slovenskih medijev o domnevnem prisluškovanju takratnemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju s strani slovenske obveščevalne službe.

Pogovarjala sta se preko telefona, navzoča pa sta bila tudi njuna sodelavca, o pogovoru pa obstaja tudi zapisnik hrvaške strani. .

"Prebral sem, kar je pisala Mladina. Kar omenjajo, ni bila tema pogovora. Nikoli v nobenem kontekstu nisem povedal kaj takega," je dejal Pelicarić in dodal, da "to enostavno ne drži". O vsebini srečanja govori tudi sporočilo za javnost, ki ga je po njegovih navedbah še vedno možno prebrati na spletnis trani hrvaškega zunanjega minsitrstva. Ob tem je tudi spomnil, da Hrvaška odgovora na to protestno noto ni dobila, zato jo je septembra istega leta spet poslala, a tudi takrat odovora ni bilo.

Slapnik za umik oznake tajno

Poslanec Zares Tadej Slapnik je na predsednika vlade Boruta Pahorja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja naslovil vprašanje, ali je omenjena depeša pristna. Če je, zunanje ministrstvo poziva, naj umakne oznako zaupno in jo javno objavi.

Slapnika zanima tudi, ali je bila omenjena depeša poslana tudi v kabinet tedanjega predsednika vlade Janeza Janše, in ali je tedanji predsednik vlade v zvezi z depešo opravil kakšne pogovore s tedanjim zunanjim ministrom in veleposlanikom Slovenije na Hrvaškem ter svojimi svetovalci v kabinetu, zunanjo ministrico ali predsednikom hrvaške vlade. V kolikor so razgovori bili opravljeni, Slapnik Pahorja poziva, naj prekliče tajnost zabeležk ali zapisnikov o omenjenih sestankih.