Hrvaško notranje ministrstvo pripravlja načrt za primer prihoda večjega števila beguncev v državo, s tamkajšnega ministrstva za gospodarstvo pa so sporočili, da so pripravljeni poskrbeti za 24 tisoč beguncev. Notranji minister Ranko Ostojić je izpostavil, da bodo v primeru večjega vala beguncev na Hrvaškem razglasili izredne razmere, kot so to storili v času lanskih poplav. 

Hrvati v javnost s podrobnim načrtom

Foto: Profimedia begunsko taborišče Nemčija Na Hrvaškem bi begunce začasno namestili v nekdanjih begunskih naseljih, bivših vojašnicah, na razpolago pa imajo tudi 15 počitniških naselij brez lastniškega statusa.

Iz svojih blagovnih rezerv lahko Hrvaška oskrbi približno devet tisoč beguncev v šotorskih naseljih, na razpolago imajo 1.500 šotorov, devet tisoč postelj, 7.500 spalnih vreč, več kot 20 tisoč odej, vzglavnikov in rjuh ter veliko izbiro hrane od mesa, rib, mleka do testenin: "Iz blagovnih rezerv bi lahko s hrano trideset dni oskrbovali do petdeset tisoč ljudi," so sporočili s tamkajšnejga ministrstva za gospodarstvo in dodali: "V sodelovanju z drugimi ministrstvi in organi državne uprave lahko poskrbimo za odeje in podobno opremo za spanje za dodatnih 15 tisoč beguncev, ki bodo nameščeni v objektih kot so vojašnice, hostli, hoteli in podobno."

V Zagrebu prostora za 600 prosilcev za azil

V naslednjih dveh letih naj bi poskrbeli za 400 beguncev iz severne Afrike in Azije, ki so trenutno v Italiji in Grčiji, ter za 150 oseb iz tretjih držav, ki jih je prizadela begunska kriza. Operativni načrt za njihov sprejem in integracijo v družbo pripravlja medresorska delovna skupina. Državni zavod za zaposlovanje so tako že prosili za podatke o deficitarnih poklicih. Begunce, ki bi želeli ostati pri njih bodo namestili v centru za iskalce azila v Zagrebu, kjer lahko poskrbijo za 600 ljudi.

"Hrvaška je obljubila, da bo dosledno izvajala svoje obveze iz evropske zakonodaje, sprejemala vloge za azil in vračala ljudi, ki do tega niso upravičeni. S tem bo bistveno omilila našo pozicijo," pravi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. 

Kaj pa Slovenija?

"Policija ugotavlja možne dodatne lokacije centra za begunce ob državni meji, kjer bi izvajali aktivnosti obravnave ilegalnih primežnikov," je danes v državnem zboru povedala povedala notranja ministrica. "Lokacije so že določene, ogledi potekajo," je potrdil državni sekretar Boštjan Šefic. Tiste, ki bdo zaprosile za mednarodno zaščito, bodo namestili v azilne domove.

Foto: EPA beginci, Avstrija, center Na vladi so sicer junija pripravili načrt za primer prihoda večjega števila pribežnikov. Kontingentni načrt ima tri faze, po zagotovilih ministrstva za notranje zadeve, sta za prvi dve fazi kapacitete za pribežnike zagotovljene: v azilnem domu za 203 osebe, v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru za 30 oseb in v prostih nastanitvenih kapacitet Centra za tujce za 50 oseb.

Begunci, nastanjeni v centru za begunce v Postojni, imajo omejeno gibanje. "V centru za begunce bodo nameščeni pribežniki iz tistih držav, ki so ilegalno prestopili mejo in se jih realno da odstraniti v matične države. To torej ne bodo begunci iz Sirije, Afganistana, Iraka in Somalije," je danes v državnem zboru pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. 

Zagotovoljenega prostora za 500 oseb

Ko bo beguncev več kot 280, jih bodo, glede na na kontingentni plan, začeli nameščati še v druge kapacitete Ministrstva za notranje zadeve na lokacijah Samskega doma Kotnikova in Počitniškega doma Debeli rtič za 220 oseb, skupno torej za 500 oseb. Če bo pribežnikov več kot 500, ko bodo nastanitvene kapacitete v azilnem domu, integracijskih hišah, Centru za tujce v Postojni kot tudi v začasnih nastanitvenih kapacitetah MNZ in Policije, zapolnjene, bodo iskali začasne nastanitvene kapacitete. 

V teh dneh po občinah popisujejo nastanitvene kapacitete

Foto: EPA Begunci V teh dneh tako po slovenskih občinah preverjajo nastanitvene kapacitete. Po besedah poveljnika CZ Ljubljana Roberta Kusa, morajo do petka popisati stavbe, ki so na razpolago za morebitno namestitev beguncev: "Civilna zaščita bo pomoč najverjetneje ponudila v posteljah, saj šotori, glede na to, da se približuje jesen, verjetno ne bodo prišli v poštev," nam je pojasnil Kus in dodal, da je njegovem v Sloveniji na razpolago kapacitet za okoli 2000 beguncev: "Največ jih bo najverjetneje šlo naprej, našo državo bodo uporabili le za tranzit, tudi z vlakom, kot se je to dogaja na Madžarskem. Vse je odvisno, kje jih bomo prestregli. Bo to že na Dobovi, na želežniški postaji v Ljubljani?  V tem primeru bo treba organizirati prostovoljce, Rdeči križ, ki bo tem ljudem delil vodo, hrano je svoje razmišljanje podal Kus. 

Nevladne organizacije in strokovnjaki opozarjajo, da se država odziva medlo,  kontingentni načrt, ki ga je pripravilo notranje ministrstvo pa po njihovem govori samo o prosilcih za azil. Za tiste, katerih cilj so druge države in bi želeli Slovenijo uporabiti zgolj za tranzit, pa se še vedno ne ve, kako in kaj. "Skrbi nas sprejem in obravnava tistih, ki za azil ne bodo zaprosili, zanimajo nas postopki identifikacije, pomisleke imamo glede vračanja," je danes opozorila Katarina Bernard Strnad iz Mirovnega inštituta. 

"Nihče ne bo na ulicah, cestah, parkih"

"Kontingentni načrt se nanaša na tiste, ki bodo prosilci za azil. Poskrbeli pa bomo tudi za vse ostale, ki ne bodo imeli statusa oziroma dovoljenja za bivanje pri nas. Vsi bodo ustrezno oskrbljeni. Skušamo doseči, da nihče ne bo na ulicah, cestah in parkih," pojasnjuje Šefic iz ministrstva za notranje zadeve. "Se pa strinjam, da ko pride deset tisoč ljudi, je to problem, tako, kot je bil v Nemčiji in ne glede na okrepljene ekipe, bo to tudi pri nas problem."

dezurni@zurnal24.si