Foto: Anže Petkovšek Maja Kalan, novinarka Žurnala24. Zgražanje nad izborom ministrov vlade Alenke Bratušek je dvolično, če pomislimo, kdo so tisti, ki so jih potrjevali ali pa zavrnili. Ali bolje – na kakšen način. Samo nekaj primerov iz razprav prejšnjih dni hitro osvetli problem. V ponedeljek je eden od poslancev nove opozicije (imena pustimo ob strani) kandidatu za ministra za kulturo dejal: “Vidim, da ste rojeni v Bengaziju, tako da očitno neko povezavo z drugim kulturnim svetom gotovo imate.” Minister se na to (modro) ni odzval. Ob zaslišanju ministra za zunanje zadeve je poslanca opozicija bolj kot ministrovi načrti zanimalo, zakaj je bila seja odbora umeščena na takšno uro, ko bi morali člani odbora pozdraviti tisto osebo, ki je v resnici za promocijo Slovenije v svetu naredila največ do zdaj – Tino Maze. Predsedujoči odboru pa mu je vrnil z besedami, da je bila seja prav zato prestavljena s poznejše ure na bolj zgodnjo, saj se je bojda bal, da drugače ne bi nihče sedel v dvorani. Gospodarski minister pa je na zaslišanju hitel hvaliti komunikacijska omrežja – intranet, internet in eternet, ki da so še pomembnejša od asfalta in betona. Eden od razpravljajočih ga je opozoril, da gre najbrž za lapsus, saj slednje spada zraven toliko kot hruške k žebljem, a je minister kar vztrajal ...

Neslano. “Menda po Sloveniji kroži šala, da Alenka Bratušek kliče okrog in sprašuje: 'Ali imate doma kakega finančnega ministra?',” je pred včerajšnjim glasovanjem izjavil še en opozicijski poslanec. In vsi ti “pronicljivi” mojstri metaforike in štosov bodo še naprej potrjevali naše vlade ali pa v njih sedeli. Tudi to je parlament.