Izdsledki zadnje raziskave so pokazali, da je tako imenovana ketogena dieta  za 50% zmanjšala število epileptičnih napadov, 25% obolelih, ki so sodelovali pri raziskavi pa več kot šest mesecev niso imeli napadov.

Ketoni so ključ
Dieta deluje tako, da telo namesto porabe ogljikovih hidratov, porablja maščobe. Pri presnovi telesne maščobe nastajajo ketoni oziroma ketonska telesa. Ketoni so po vsej verjetnosti eden od mehanizmov delovanja diete, visok nivo ketonov pa se pogosto kaže v delnem ali popolnem zmanjšanju števila napadov. Ob tem verjetno v možganih pride do spremembe v metabolizmu, kar vpliva na kemične procese v možganih.

Običajna prehrana sestoji večinoma iz ogljikovih hidratov, katere telo uporablja kot energetski vir, medtem ko pri ketogeni dieti prevladujejo maščobe, ki so v tem primeru primarni vir energije, ogljikovi hidrati pa so močno omejeni, zato telo porablja ketone kot vir energije namesto glukoze.

Kaj smete jesti?

Vir maščobe predstavljajo sladka smetana, maslo in rastlinska olja, medtem ko so iz prehrane popolnoma izločeni sladkorji kot npr. čokolada, bomboni, piškoti. Prav tako so pri najstrožji obliki diete prepovedana z ogljikovimi hidrati bogata živila kot je riž, krompir, testenine, žitarice, kruh, medtem ko blažje oblike ketogene diete tovrstna živila v omejeni količini dovoljujejo.

Le pod strogim nadzorom dietetika
Nevrolog dr. Jayprakash Gosalakkal je poudaril, da je dieto potrebno izvajati pod strogim zdravniškim nadzorom, saj se lahko otroci hitro zredijo. Za dieto je značilen omejen kaloričen vnos in omejena količina tekočine, zato je pri pripravi obrokov potrebno strogo tehtanje sestavin na gram natančno. Vsak obrok je potrebno pojesti v celoti, da lahko zagotovimo dejanski učinek diete.

Priporočljiva za različne sindrome
Zdravniki običajno dieto priporočajo pri otrocih, pri katerih se število napadov kljub uporabi več različnih zdravil ni izboljšalo. Posebej se jo priporoča pri otrocih z Lennox-Gastaut sindromom, za zelo učinkovito se je izkazala pri infantilnih spazmih, Rettovem sindromu, Dravettovem sindromu, Doosovem sindromu in tuberozni sklerozi. Obstaja pa nekaj bolezni, pri katerih ketogena dieta ni le priporočljiva temveč življenjsko pomembna, npr. GLUT-1 ali motnja presnove PDH.

Ne glede na to pa obstajajo nekatere bolezni, pri katerih ketogena dieta ni priporočljiva npr. karnitinska deficienca, motnje v presnovi maščobnih kislin ter še nekatere mitohondrijske presnovne motnje.