Pri večini Slovencev so spomini na epidemijo covida-19 in z njo povezanih ukrepov že malce zbledeli, jih bo pa spet obudila nedavna sodba ljubljanskega okrajnega sodišča v zadevi Socialni demokrati proti Alešu Hojsu.

Državljani so nestrinjanje z odloki za zajezitev bolezni, sumi korupcije in varčevalnimi ukrepi izkazovali na protestnih shodih, in ker je bila nekaj časa dovoljena le rekreacija na prostem, so ob petkih zajahali kolo. A proteste so organizirale tudi druge skupine, sploh četrtkovi, 5. novembra 2020, so se sprevrgli v nemire.

Foto: Anže Petkovšek Protesti proti PCT

Levi fašizem v praksi

Civilna družba je bila aktivna tudi v letu 2021, kar je Hojs, takratni notranji minister v Janševi vladi, pospremil s komentarji v medijih in na zdajšnjem omrežju X. Od maja do septembra se jih je nabrala kopica. "...Zdaj, da so ti petkovi protesti nekaj mirnega ali pa nekaj miroljubnega, je seveda velika laž. Ti petkovi protesti so v svojih dosedanjih izvedbah, 70 ali več jih je bilo, postavili zelo zanimive teze. Povedal bom samo dve, torej ulice so naše. To tezo so prvi nekako izrekli fašisti v sredini prejšnjega stoletja... In kar je še hujše, je akademik g. Gantar jasno opisal, da je tak način kolesarjenja, kot ga izvajajo ob petkih, pravzaprav posnetek stanja, ki so ga izvajali nacisti v Celju zoper slovenski narod pred drugo svetovno vojno. Stranka SD se nikoli od teh stvari ni ogradila, celo več. Vedno je trdila, da so to protesti, ki jih nekako ljudje potrebujejo, in jasno je, da so pravzaprav oni generatorji takih nasilnih demonstracij," je 16. septembra povedal v oddaji 24ur zvečer na POP TV.

Dan prej je na omrežju X objavil: "Ponovitev 5. 11. 2020! Takrat so na nasilne proteste vabili poslanci @strankalevica in @stranka SD, tokrat njihove izpostave. Z nasiljem in vandalizmom udeleženci pričujejo, kako se levi fašizem izvaja v praksi..."

Za miren in spoštljiv način

Zaradi takšnih in podobnih izjav je stranka SD vložila civilno tožbo. "To smo storili zaradi žaljivih izjav gospoda Hojsa glede udeležbe naših članov na protestih, češ da smo organizirali nasilne shode in spodbujali udeležbo na njih. Nasilništva nismo nikoli spodbujali, nasprotno, obsojali smo ga in tudi na svojih kanalih pozivali ljudi, naj na takšne proteste ne hodijo. Nismo pa imeli negativnega mnenja do petkovih shodov, civilna družba ima pravico izražati svoje mnenje, seveda na miren in spoštljiv način. Naši člani se teh niso udeleževali organizirano, ampak kot posamezniki," je na prejšnjem naroku dejala zakonita zastopnica SD Živa Živkovič.

Zatrdila je tudi, da SD nikoli ni nasprotoval ukrepom za zajezitev covida-19: "Članstvo in širšo družbo smo nagovarjali, naj jih upoštevajo. Tako so bile izjave gospoda Hojsa namerne, da bi škodoval našemu ugledu. Ljudje so nas klicali, nekateri zmerjali zaradi domnevnega pozivanja k nasilju, drugi pozivali, naj se odzovemo na lažne izjave."

Ob desetih tisočakih odškodnine in javni objavi sodbe so zahtevali tudi javno opravičilo, ki naj bi se glasilo: "Tožena stranka, Aleš Hojs, se opravičujem tožeči stranki, stranki SD, za moje neresnične izjave in zapise o tem, da je SD soorganizirala nasilne proteste in nanje vabila. Opravičujem se za primerjavo delovanja stranke SD z delovanjem fašistov in za opredelitev stranke SD kot generatorja nasilnih demonstracij in kot odgovorne za širjenje okužb z virusom covid-19 zaradi izvedenih protestov."

Sodbo spoštujejo

Obe stranki sta sodbo prejšnji teden prejeli po pošti, povšeči pa je bila seveda samo eni od njiju – Hojsu, ki ima ob svoji strani odvetnika Francija Matoza. Sodnica Ana Pegan je zavrnila tožbeni zahtevek stranke SD, to zastopa Ines Rostohar Dežman iz Odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji, s temeljito obrazložitvijo, ki jo je takole zaključila: "Pravdni stranki sta politična nasprotnika, ki sta se oba opredeljevala do družbene teme oziroma dogajanja, njune izjave v tej zvezi je šteti kot del razprave v javnem interesu, ki kot take ne prenesejo veliko omejitev in mora sodišče pri posegu vanjo postopati restriktivno. V nasprotnem primeru bi prevzelo vlogo, ki mu v sistemu delitve oblasti ne gre. Posegalo bi v razmerja med političnimi akterji na način, da bi preko izrečenih sankcij in omejitev vplivalo na uresničevanje političnih ciljev in doseganja oziroma izvajanja oblasti."

Za komentar smo zaprosili obe strani. "Nekateri si politične tekmece želijo 'zlomiti' tudi s pomočjo finančnih ustrahovanj. Tudi to tožbo sem razumel tako. Očitno je v sodstvu še nekaj pokončnih sodnikov/ic. Bistvo razsodbe je po moji oceni v 21. točki, kjer sodnica jasno zapiše, da sodišče ne bo tisto, ki bi na podlagi izrečenih sankcij vplivalo na uresničevanje političnih ciljev in izvrševanje oblasti. V stranki SD, kot v moji takratni vlogi ministra, je šlo izključno za to," je povedal podpredsednik SDS.

Od stranke SD smo prejeli kratek odgovor: "Sodišče je tožbo zavrnilo in ocenilo, da svoboda izražanja v konkretnem primeru preseže pravico do ugleda in dobrega imena. Sodbo spoštujemo."

Takšne si lahko odpeljal za bližnji vogal

Foto: Danijel Kovačič Grmek/UKOM Alenka Bratušek Uspešnejša od SD je bila Alenka Bratušek, ki je septembra dobila tožbo zoper še enega vidnega predstavnika SDS, Davorina Kopšeta, zaradi njegove izjave, podane spet med epidemijo covida-19. Nekdanjo predsednico vlade, državnozborsko poslanko in zdaj že drugič ministrico za infrastrukturo je oktobra 2020 razžalil z objavo twitta: "To je tip ženske, kakršne si pred leti med 3. in 4. uro zjutraj našel osamljene v diskotekah. Lahko si jih odpeljal za bližnji vogal."

Razburile so ga njene besede, da si ne bo namestila aplikacije za sledenje OstaniZdrav, ker da bi ji notranji minister Hojs lahko sledil. Na sodišču se je zaman skliceval na svobodo govora: Bratuškovi mora za duševne bolečine in kršitev ugleda ter dostojanstva plačati 4630 evrov odškodnine, razen če mu ne uspe s pritožbo, ki jo je napovedal na omrežju X: "Grem na višje sodišče. Upam, da tam ni več socialkomunizma, ki bi potrdilo tako absurdno sodbo."

domen.mal@styria-media.si