Garje, nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzročajo pršice, imenovane srbec, so najpogostejše v prostorih, kjer se srečuje veliko ljudi, denimo v vrtcih, šolah, domovih za starostnike in celo bolnišnicah. Tokrat se je na udaru znašel mariborski zapor, kar ni prav nič nenavadno: po zadnjih, tri dni starih podatkih republiške uprave za izvajanje kazenskih sankcij (Ursiks), je tam 240 jetnikov, prostora je za 140. Zasedenost je več kot 171-odstotna!

Foto: Profimedia Garje Ni rezervnih vzmetnic

Garje so začele razsajati 11. marca, do zdaj naj bi zbolelo pet  zapornikov, 28 pa jih bilo v izolaciji. Naš vir nam je sporočil, da se vodstvo ni ustrezno odzvalo na pojav garij: "Navodil za obvladovanje, zajezitev in delo z okuženimi enostavno ni. Vsak pravosodni policist dela tako, kot se mu zdi, da je najvarneje." In dodal: "Higienske razmere so nemogoče."

Ob tem naj nekateri arestanti niti ne bi uporabljali mazila, ki jim ga je predpisal zdravnik. Morali bi tudi za tri dni zamenjati vzmetnice, da bi uničili pršice, vendar rezervnih nimajo.

Po protokolu

Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Robert Šilc je danes predstavil drugačno sliko: "Osebje Zdravstvenega doma Maribor, ki izvaja oskrbo v zaporu, je skupaj z našimi zdravstvenimi delavci ob prvem sumu na pojav okužbe ravnalo v skladu s protokolom. Obveščen je bil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, v nadaljevanju pa so bila upoštevana vsa strokovna navodila in obveščeni zaposleni v zaporu, z napotili o ravnanju. Ne držijo navedbe, da naj bi bili pravosodni policisti napoteni, da sami najdejo navodila kako ravnati ob okužbi, saj so bila o tem podana jasna navodila. Prav tako ne drži informacija o težavah, ki naj bi jih pravosodni policisti imeli zaradi pomanjkanja informacij, kdo je okužen in glede sledenja stikov. Po strokovnih navodilih je bila namreč vzpostavljena izolacija okuženih, zato je bilo nedvoumno, kdo med zaprtimi osebami je okužen."
 
Dodal je še, da se je kontaktna izolacija izvajala po sobah, ki so bile označene. Trenutno je v izolaciji še ena soba z eno obolelo zaprto osebo in sostanovalcem, ki se zdravi preventivno. Vsem zaposlenim, ki so prihajali v stik z okuženimi zaprtimi osebami, so bila na voljo ustrezna zaščitna sredstva, nihče od njih se ni okužil.

Prišla tudi ministrica

Na Ursiksu so se dotaknili tudi prezasedenosti zaporov, ki v povprečju že presega 140 odstotkov. "Dosedanji ukrepi za izboljšanje razmer v okviru prezasedenosti so se vršili predvsem v smeri dnevnega premeščanja obsojencev in pripornikov iz bolj prezasedenih zavodov v manj prezasedene - ta ukrep je trenutno izčrpan. Podajali smo tudi pobudo sodiščem za transfer obsojenih tujcev v matično državo po uradni dolžnosti, brez soglasja obsojenca, in predloge za pogojni odpust po uradni dolžnosti - za obsojence, ki za to izpolnjujejo formalne in materialne pogoje. Skupaj z ministrstvom za pravosodje intenzivno iščemo dodatne rešitve za izboljšanje razmer. V zakonodajnem postopku je predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I), ki vsebuje tudi interventne ukrepe za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov. Glavni cilj predloga novele zakona je omiliti posledice prezasedenosti zaporov do dokončanja izgradnje novega zapora v Dobrunjah in ublažiti kadrovsko stisko."
 
Včeraj se je z generalnim direktorjem ter direktorji zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma sestala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Seznanili so jo z aktualnimi razmerami in težavami, s katerimi se srečuje zaporski sistem, zato se nadejajo čimprejšnjega sprejetja novele ZIKS-1I.