Kar 61 odstotkov evropskih porabnikov nakupa tako ne more opraviti zaradi tega, ker trgovec ne omogoča dostave v njihovo državo ali ne omogoča primernega čezmejnega plačevanja. V Sloveniji ta delež znaša 60 odstotkov. Največ težav pa imajo v Latviji, Belgiji, Romuniji in Bolgariji, kjer delež neuspelih poskusov dosega ali presega 70 odstotkov.

V neodvisnem anonimnem nakupovanju za Evropsko komisijo (EK) so potrošniki po EU od čezmejnega dobavitelja po spletu poskušali kupiti sto priljubljenih izdelkov, kot so kamere, zgoščenke, knjige, obleke in podobno. Opravljenih pa je bilo več kot 11 tisoč testnih naročil, so pojasnili v Bruslju.

Porabniki so močno prikrajšani
V EK so prepričani, da so potrošniki precej prikrajšani, saj je bila kar polovica ali več izdelkov s spletnih strani v drugi državi članici za deset odstotkov cenejša, in to vključno s stroški prevoza. Za Slovenijo je ta številka znašala celo 70 odstotkov.
Prav tako v 13 državah članicah več kot polovico iskanih izdelkov ni bilo mogoče najti na nacionalnih spletnih straneh, ponujal pa jih je trgovec v drugi državi članici (v Sloveniji je bilo takih izdelkov približno 55 odstotkov).

Bruselj že pripravil strategijo
EK je zato že pripravila strategijo za odpravljanje ovir v čezmejni spletni trgovini. Med drugim predlagajo prednostno oblikovanje enostavnega in enotnega sklopa pravic za evropske potrošnike, ki bi nadomestil nacionalne zakonodaje in zmanjšal stroške trgovcev.

Komisija predlaga tudi, da se poenostavijo in poenotijo čezmejna pravila za trgovce na drobno, na primer o davku na dodano vrednost, pristojbinah za recikliranje in dajatvah za avtorske pravice in podobno.

Spletna trgovina je bila leta 2006 vredna okoli 106 milijard evrov in najhitreje rastoči distribucijski kanal. Tudi trgovci so pripravljeni poslovati v več jezikih, pa tudi porabniki so pripravljeni kupovati prek spleta, tudi v drugih jezikih.