Po tem, ko je minister za zdravje Tomaž Gantar včeraj napovedal uvajanje množičnega testiranja s hitrimi testi, prvi mikrobiolog v Sloveniji Miroslav Petrovec svari pred vprašljivimi rezultati hitrih antigenskih testov predvsem pri asimptomatskih bolnikih.

Gantar: Skušali bi uvesti tedenske presejalno testiranje s hitrimi testi

Foto: Nebojša Tejić/STA Tomaž Gantar "Skušali bi uvesti redno tedensko ali dvakrat tedensko testiranje za pravočasno ugotavljanje asimptomatskih ali okuženih, ki imajo zelo blago simptomatiko, predstavljajo pa lahko izdaten vir okužb," pravi Gantar. Hitre teste bi tako po napovedi Gantarja uporabljali predvsem pri zaposlenih v kritičnih sistemih, v zdravstvu socialnovarstvenih zavodih, policiji in civilni zaščiti. 

"Hitri test bo imel svojo vlogo, mislim pa, da nekateri v Sloveniji vehementno polagajo preveč upanja v hitre teste, ki bi rešili epidemijo," pravi vodja Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec.

Petrovec: Hitrih testov pri tistih, ki nimajo simptomov, se zelo bojimo

"Zelo se bojimo uporabe hitrih testov v okolju kot je bolnišnica, pri osebju, predvsem pri asimptomatskih, torej takih, ki nimajo simptomov. Zadnje študije so pokazale, da tak test, če je uporabljen pri ljudeh, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, ki bi jih z molekularno metodo dokazali. Previdnost je absolutno na mestu," pa danes pravi Miroslav Petrovec, vodja Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. "Treba pa je povedati, da vsi proizvajalci zelo jasno pišejo v navodilih, če jih seveda kdo prebere, da je hitri test namenjen dokazovanju pri simptomatskih bolnikih med prvim in petim dnevom okužbe, če okužba traja dlje, je nezanesljiv, tudi v čisto prvem delu lahko ne pokaže okužbe." 

Hitri test odkrije osem od desetih bolnikov

Foto: Nebojša Tejić/STA Miroslav Petrovec Hitri test odkritje osem do deset pozitivnih. "To je mogoče primerno v nekem okolju, ki ni kritično, seveda pa bi se bali, če bi tak test uporabili v bolnišnici in bi izpustil dva od zaposlenih, ki sta pozitivna in morda kužna. Če v nekritičnem podjetju izpustimo nekoga to ni taka težava, kot, če to naredimo v zdravstveni ustanovi. Vemo, kaj sledi, izpadi kadra in okužbe novih bolnikov," pravi Petrovec in poudarja, da je za kritične sisteme nujno potrebno ohraniti najboljša orodja, to so molekularni PCR testi.  

Hitri test neprecenljiv po hitrosti 

Hitri test neprecenljiv po hitrosti, rezultati so znani že v nekaj minutah, pri PRC testu pa v nekaj urah. Petrovec navaja primer, ko bi hitre teste bilo smiselno uporabiti. "Če pridemo v dom za ostarele in imamo tam simptomatske bolnike, bi lahko na mestu naredili hitro triažo. Dogajalo se je, da smo prejeli teste celega doma, vendar ni bil pozitiven niti eden. To je trošenje reagentov, ogromen napor tistih, ki teste odvzemajo in tistih, ki jih analizirajo, podaljševanje časa, ki je pomemben za druge, kritično bolne ljudi."

Antigenski test kot vstopnica za koncert?

Petrovec poudarja, da tudi znotraj Evropske unije splošnega konsenza glede uporabe hitrih antigenskih testov še ni, prav tako pa antigenskega testa niso potrdili kot testa za vstopnico na koncerte in druge prireditve. Za dunajski novoletni koncert filharmonikov so denimo napovedali, da bodo obiskovalce testirali s hitrim testom in tako preprečili vstop okuženih, v kar Petrovec dvomi, tako zaradi logistične izvedbe - antigenski brisi se odvzemajo popolnoma enako kot pri testi PRC, kot zaradi vprašljive zanesljivosti.  

Nov sistem testiranja: "Številke niso vprašljive, še vedno testiramo veliko ljudi"

Število PCR testov, ki jih izvajajo v Sloveniji, se je v drugem valu glede na prvega povečalo za petkrat v primerjavi s prvim valom. "Testiranja nam dajejo edini vpogled v epidemijo covida in nam dajejo smernice, kakšni ukrepi bi bili potrebni," pravi Petrovec. 

Čeprav je pred dvema tednoma začel veljati spremenjeni režim po katerem na testiranja s PRC testom večinoma pošiljajo le še starejše od 60 let, bolnike s pridruženimi boleznimi, zaposlene v bolnišnicah in socialnozdravstvenih domovih,  Petrovec meni, da se sistem testiranja ni tako spremenil, da bi bili podatki o okužbah neverodostojni. "Še vedno testiramo velik odstotek bolnih, zato nisem prepričan, da ne bi imeli o številu okuženih prave slike."