Večina sodnikov ne podpira načrtovanih sprememb njihovega dela, ki jih napovedujejo štiri politične stranke skorajšnje nove vlade. S podpisom koalicijske pogodbe so se namreč zavezale, da bi morala sodišča o določenem primeru razsoditi v največ pol leta.

“Če bi bezljali skozi postopke, da bomo ugodili politiki, in na silo skrajševali postopke, da ne bi pisali poročil, zakaj na določenem primeru delamo dlje kot pol leta, lahko to hitenje vodi v krivične sodbe. Hitreje in hkrati kakovostno se ne da razsojati,” je odločna sodnica, ki sodi že 20 let.

Brez preiskave

Brez dela pa bi ostali tudi preiskovalni sodniki, saj naj bi bodoči pravosodni minister odpravil institut sodne preiskave. Po oceni zaposlenih v pravosodju bi s tem imeli manj pravic tisti, ki se jim sodi.

“Pravičen postopek je bistvo demokracije. In ko smo sodno preiskavo pri nas uzakonili, je bila to nedvomno zmaga nad politizacijo. O tem, ali bo policija pri nekom lahko izvedla hišno preiskavo, bo moral tudi v prihodnje odločati neki neodvisni sodnik garant in ne tožilec, ki bo tega osumljenca nato kazensko preganjal. Vloga tožilca ne sme biti predominantna, saj bi s tem uvedli pravosodni sistem iz leta 1948. Še vedno mora obstajati neko sodišče, ki policiji ne bo dovolilo, da nekomu prisluškuje in ga zasleduje, če policisti ne bodo zbrali dovolj dokazov, da nekdo krši zakon,” menijo sodniki.

“Šlo bo hitreje”

Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV), ki bo v novi vladi prevzela ministrstvo za pravosodje, pri tem napoveduje, da bodo tudi v prihodnje sodišča tista, ki bodo policistom in tožilcem dovoljevala nekatere ukrepe, s katerimi bodo lahko zadostno preverili, ali posamezniki kršijo zakon ali ne.

“V novem sistemu pa bi sodnike razbremenili pridobivanja dokaznega materiala. Sodniki bi tako postali res zgolj sodniki. Ocenjevali bi dokaze in ne bi bili več zadolženi za pridobivanje teh,” zagotavlja Jani Soršak iz DLGV.

Brez sodne preiskave, ki jo preiskovalnemu sodniku zdaj predlagajo tožilci, da bi zbrali dovolj dokazov o kaznivih dejanjih posameznikov, pa bi se po Sorškovem mnenju večina postopkov končala hitreje. “Tudi za žrtve kaznivih dejanj, ne samo za obdolžence,” dodajajo v DLGV.