"Hitre blagajne uporabljajo vse generacije kupcev. Zanimivo je, da jih zelo radi uporabljajo tudi upokojenci. Velika večina na njih opravi majhne nakupe, so pa tudi kupci, ki pridejo na hitro blagajno s polnim nakupovalnim vozičkom. Takim po navadi svetujemo, da bodo nakup hitreje opravili na običajni blagajni," pravijo v Sparu, kjer poudarjajo, da samopostrežne blagajne uporablja od 35 do 50 odstotkov njihovih kupcev.

Starost kupcev do 40 let

V Mercatorju dodajajo, da se število uporabnikov tik-tak blagajn stalno povečuje – v manjših trgovinah nakup brez pomoči trgovcev denimo opravi že do 60 odstotkov njihovih strank. "Starosti kupcev ne spremljamo, po podatkih iz tujine pa je največ uporabnikov hitrih blagajn starih med 25 in 40 let," pojasnjujejo v najboljšem sosedu.

V Tušu pravijo, da hitrih blagajn, kot jih imajo nekateri njihov konkurenti, nimajo.

"Ne gre za hitrost, pač pa izkušnjo"

"Pri nakupih na hitrih blagajnah ne gre toliko za hitrost, ampak predvsem za boljšo nakupno izkušnjo, saj kupci nadzirajo ves postopek nakupa, vključno s plačilom," razlagajo v najboljšem sosedu, kjer so prve takšne blagajne uvedli pred šestimi leti. V Sparu so kupci prve hitre nakupe lahko opravili leto kasneje.

Ker je večina nakupov v trgovinah majhnih, želijo trgovci s hitrimi blagajnami povečati pretočnost kupcev v trgovinah. "Tudi ob konicah, ko je v trgovini veliko ljudi, lahko majhen nakup zaključiš zelo hitro. Prav tako nakupovanje na hitrih blagajnah zagotavlja večjo zasebnost kot na navadni blagajni, denimo, ko gre za kupovanje izdelkov za intimno nego. Nekateri kupci tudi ne marajo osebnega kontakta z blagajničarko in se zato raje odločijo za uporabo hitre blagajne," pojasnjujejo v Sparu.