"Zaradi tragedije v družini sem močno duševno zbolela. Že nekaj let sem na bolniški, še vedno nisem popolnoma zdrava," razlaga mati samohranilka, ki ima 11-letno hčerko. "Nadomestilo, ki ga dobivam, znaša okoli 350 evrov. Ko plačam položnice, nama s hčerko ostane tako malo, da ne zadošča niti za osnovne potrebe, kaj šele za kaj več," pravi mati. 


V kolonijo ne more


"Hčerka bi zelo želela za kak dan na morje. Zaradi stiske, ki jo doživljava po tragediji, sama, brez mene noče nikamor, zato je tudi nisem mogla vključiti v katero od letovanj, ki jih organizirajo za socialno ogrožene otroke," pravi mama. 



Po hrano na Karitas


"Po hrano hodim na Karitas. Tam dobim osnovne stvari, riž, testenine ... Sadja in zelenjave jeva malo, večinoma le to, kar dobiva. Kupiti ne moreva skoraj nič hrane, čeprav bi jo hčerka, zdaj ko nima šolske prehrane, potrebovala," še razlaga mati. Za hčerko pravi, da se ne pritožuje in da je zadovoljna s tem, kar dobita, tudi starimi oblekami; bi pa, kot vsaka najstnica, želela kaj novega.