V jesenskih mesecih so poslovne raziskave za Slovenijo prikazale poslabšanje gospodarske klime, predvsem zaradi velike odvisnosti in občutljivosti na tržne trende v državah EU, pa tudi zaradi negotovosti v domačem poslovnem okolju.

Obeti za letos in prihodnje leto so v jesenskih mesecih tako za EU kot za Slovenijo bolj pesimistični od pomladanskih, poudarjajo analitiki službe za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS.

Gospodarska rast Slovenije je lani z 1,4-odstotno rastjo zaostajala za državami EU in je ponovno povečala razvojni zaostanek za povprečjem sedemindvajseterice. "Obeti za prihodnje obdobje ne kažejo optimizma," so navedli.

Glavno gonilo rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjih letih naj bi še naprej ostajal izvoz in z njim povezana aktivnost predelovalnih dejavnosti ter nekaterih storitvenih dejavnosti. Rast pa naj bi v večji meri še naprej zavirala skromna investicijska aktivnost in s tem povezana gradbena dejavnost.

Za prihodnje leto so sicer predpostavljeni boljši pogoji in predvsem ustavitev padanja investicijske dejavnosti, a to ni nujno.

"Če ne bodo odpravljeni ovire pri zagotavljanju virov financiranja in likvidnostnih težav ter olajšano pridobivanje kreditov za inovacije in razvoj, hkrati pa povečana prožnost trga dela in zagotovljena večja odvisnost plač od produktivnosti, Slovenija v letu 2012 lahko računa le na zelo nizko gospodarsko rast – zelo blizu ničelne rasti," so poudarili analitiki.

Slovenija se bo morala za ponovno krepitev gospodarske rasti soočiti z izzivi, kako povečati konkurenčnost svojih izvoznih in domačih sektorjev.

Analitiki ob tem ocenjujejo, da se bo izvoz letos povečal za 8,7 odstotka in v prihodnjem letu za 6,6 odstotka. Rast uvoza naj bi bila letos 5,9-odstotna, v 2012 pa 5,2-odstotna. Bruto investicije v osnovna sredstva bi se lahko letos znižale za 8,5 odstotka, v letu 2012 pa še za dva odstotka. Podjetja, ki bodo investirala, bodo v večji meri naložbe izvedla v tujini, so napovedali.

Povprečne plače bi letos lahko realno porasle za 0,3 odstotka in v 2012 realno upadle za 0,1 odstotka. Vendar pa je delo v primerjavi s kapitalom v Sloveniji po opozorilih analitikov še vedno relativno visoko obdavčeno. Efektivna povprečna davčna stopnja je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat za Slovenijo lani znašala 18,2 odstotka, v EU pa 21,8 odstotka.

Največja težava za Slovenijo je sicer zaostajanje pri ustvarjanju dodane vrednosti in pri produktivnosti dela. Slednja se je v zadnjih letih postopoma povečala, a je trenutno še okoli 17 odstotnih točk nižja od povprečja sedemindvajseterice in 31 odstotnih točk pod povprečjem območja evra. Nominalni stroški dela na enoto proizvoda so se med letoma 2000 in 2010 povečali za 53 odstotkov, kar je bistveno več v primerjavi s povečanjem za 14 odstotkov v EU in 20 odstotkov v območju evra.

Zaradi inflacijskih pritiskov, ki izhajajo predvsem iz porasta cen hrane in energije, naj bi se povprečna letna rast inflacije v letih 2011 in 2012 zvišala med 1,5 in dveh odstotkov. Zaradi prekinjenih dobaviteljskih verig in z njim povezane višje cene svetovnih surovin velja v prihodnosti po mnenju analitikov dati več poudarka na samooskrbi.

Obetavne niso niti negotove razmere na trgu dela. Na tem področju izboljšav po sedanjih predpostavkah tudi v letu 2013 še ni pričakovati. Zaposlenost bi se lahko letos znižala za 1,3 odstotka in dodatno za 0,6 odstotka v letu 2012. Na tej osnovi je pričakovano tudi povečanje brezposelnosti v naslednjem letu – stopnja anketne brezposelnosti naj bi po ocenah analitikov tako letos dosegla 8,3 odstotka, prihodnje leto pa 8,4 odstotka.