Slovenska vlada je namreč v proračunskem načrtu, ki ga je oktobra poslala v Bruselj, za letos napovedala dvoodstotno, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast. Cilj za javnofinančni primanjkljaj je za letos ob upoštevanju bančnih dokapitalizacij določila pri 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa pri 2,8 odstotka BDP.

Obeti za Slovenijo boljši od povprečja v območju evra

Komisijina napoved za Slovenijo glede rasti je občutno boljša od povprečja v območju evra in EU. V jesenski gospodarski napovedi je komisija tudi precej izboljšala obete za Slovenijo v primerjavi s prejšnjo, majsko, ko ji je za letos napovedala 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast.

Nekoliko je izboljšala tudi napoved glede primanjkljaja za prihodnje leto; maja ji je za prihodnje leto napovedala 3,1-odstotnega. A Slovenija bi morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja v skladu z evropskimi navodili tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.

Precej slabša od ciljev, ki bi jih bilo treba doseči, je komisijina napoved za strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla, torej konjukture in recesije. Ta v skladu s fiskalnim paktom na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovenska vlada se je lani v programu stabilnosti zavezala, da bo Slovenija javne finance strukturno izravnala do leta 2017, v ustavi pa je zapisano, da morajo biti proračuni države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,5-odstotni strukturni primanjkljaj, v prihodnjem letu 2,2-odstotnega, v letu 2016 pa 2,8-odstotnega. Letos se bo tako fiskalni položaj v strukturnem smislu poslabšal za 0,7 odstotne točke, v letu 2015 se bo izboljšal za 0,3 odstotne točke, a nato v letu 2016 znova poslabšal za 0,6 odstotne točke.

V skladu s cilji, opredeljenimi na evropski ravni v sklopu postopka zaradi presežnega primanjkljaja, bi morala Slovenija letos in v prihodnjem letu strukturni primanjkljaj znižati za 0,5 odstotne točke.

Sicer pa komisija Sloveniji napoveduje postopno zmanjševanje brezposelnosti. Letos naj bi bila ta 9,8-odstotna, v prihodnjem letu 9,2-odstotna, leta 2016 pa 8,4-odstotna, kar je bolje od povprečja v območju evra in EU.

Inflacija bo tako kot v območju evra in EU v Sloveniji nizka. Letos naj bi bila 0,4-odstotna, v prihodnjem letu enoodstotna, v letu 2016 pa 1,5-odstotna, kar je blizu povprečja v območju evra in EU.

Javni dolg Slovenije bo po napovedi komisije letos 82,2-odstoten, v prihodnjem letu 82,9-odstoten, leta 2016 pa naj bi se znižal na 80,6 odstotka BDP. To je občutno nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu o stabilnosti in rasti, a še vedno bolje od povprečja v območju evra in EU.

Jesenska gospodarska napoved bo pomembna podlaga za komisijine ocene proračunskih načrtov članic, ki se pričakujejo 14. novembra.

"Napoved je zelo optimistična"

Jesenska gospodarska napoved Evropske komisije za Slovenijo je zelo optimistična, ocenjujejo na delodajalski strani. Ob tem opozarjajo na zamik posledic ohlajanja rasti na ključnih trgih. V GZS zaradi odsotnosti evropskih sredstev za investicije za leto 2016 dopuščajo celo možnost krčenja BDP.

Napoved Evropske komisije se pridružuje drugim, prej objavljenim napovedim domačih in tujih institucij, ki za letos pričakujejo relativno visoko gospodarsko rast za Slovenijo, prihodnje leto pa nadaljevanje gospodarske rasti, ki pa bo nižja kot letos, so sporočili iz Umarja.

"Napoved Evropske komisije torej podobno kot Umar v svoji jesenski napovedi za letos pričakuje okrepljeno gospodarsko rast, ki izhaja iz krepitve izvoznega povpraševanja in investicij v infrastrukturo. V prihodnjem letu se bo gospodarska rast upočasnila, ko se bo rast izvoza in investicij nekoliko upočasnila," navaja Umar.

Glede na izboljšane razmere na trgu dela tudi komisija pričakuje, da se bo skromno oživljanje potrošnje gospodinjstev, ki se je začelo letos, nadaljevalo tudi prihodnje leto.

"Manjše odstopanje med napovedjo Evropske komisije in drugimi, prej objavljenimi napovedmi pa izhaja predvsem iz napovedi izvoza," pravijo na Umarju in dodajajo, da so zadnji podatki o izvozu slovenskega gospodarstva, ki jih je Evropska komisija lahko vključila v napoved, namreč ugodnejši od pričakovanj in še ne odražajo ohlajanja, ki ga kažejo podatki za nekatere partnerice.

Tako Umar kot Evropska komisija pa v svojih napovedih opozarjata na tveganja za makroekonomske projekcije za prihodnje leto, ki izhajajo tako iz mednarodnega kot domačega okolja. V mednarodnem okolju med tveganji ostaja krepitev gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah, v domačem okolju pa nadaljevanje ukrepov za konsolidacijo javnih financ, so še zapisali na Umarju.