Za guvernerja tako imenovane osrednje banke – pri nas je to Banka Slovenije – po navadi izberejo zelo, zelo resnega moža. Takšnega, ki mu narod zaupa še celo bolj kot predsedniku države. Če je predsednik republike oče naroda, mora biti guverner nekakšen nacionalni stari oče. Mož, ki se redko oglaša, a kar pove, drži kot pribito. Mož, ki govori samo o stvareh, ki jih pozna stoodstotno. V Sloveniji so parlamentarci prejšnjega sklica zaupali vlogo narodnega nadočeta Marku Kranjcu. Izobraženemu, razgledanemu, svetovljanskemu možu. Verjeli so, da nas bo Kranjec dostojno zastopal med najbolj konservativnimi svetovnimi finančniki. Da ne bo kvasil neumnosti.

Neodgovorno
Vendar se je obrnilo drugače. Osmega oktobra je guverner Kranjec izrekel znameniti stavek: "Zdaj je čas za nakup na borzi." Kdor mu je verjel, se je hudo opekel. Vlagateljem na Ljubljanski borzi je medtem izpuhtela četrtina premoženja. Kdor je takrat kupil delnice Telekoma, je izgubil šestino vloženega denarja. Kdor je po Kranjčevem nasvetu kupil, denimo delnice Krke, je izgubil skoraj četrtino naložbe. Kdor pa je osmega oktobra vložil v delnice NKBM deset tisoč evrov, jih ima dober mesec dni pozneje samo še nekaj čez šest tisoč.
Če bi bil Kranjec borzni svetovalec, bi izgubil službo, ali pa bi imel za vratom vrsto besnih strank. Ker pa je guverner, se mu ni zgodilo nič. Izjava ga je le postavila ob bok prijatelju Jožetu Mencingerju, ki je pred leti pametoval, da so certifikati ničvredni, in tako zavedel marsikaterega Slovenca.