Le še vprašanje časa je, kdaj bo Avstrija uresničila napovedi in že na meji zavračati ekonomske migrante, kot je te dni napovedal avstrijski kancler Werner Faymann. Avstrija že ima 90 tisoč prosilcev za azil, Nemčija pa ji od novega leta dnevno vrne nekaj sto beguncev. Avstrija bo begunce zavračala že na meji.
V Sloveniji bi ostalo več sto do več tisoč ljudi dnevno
Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi Avstrija nove ukrepe na slovenski meji uvedla konec januarja. Na podlagi Dublinske uredbe pa je Avstrija doslej Sloveniji že skušala vrniti 357 beguncev. V okoliščinah, ko bi Avstrija začela vračati ekonomske migrante in ob dejstvu, da Hrvaška zavrnjenih beguncev iz Slovenije ne sprejema, je možnost, da Slovenija postane takoimenovani "žep" za begunce, realna. Dnevno bi lahko zavrnili in vrnili med nekaj sto in nekaj tisoč beguncev, ki so prečkali Slovenijo.
"Po moji oceni bi šlo za nekaj sto ljudi dnevno, če bi šlo za vračanje ljudi na meji. Če pa bi prišlo do vračanja vseh tistih, ki so že v Nemčiji in drugih državah EU in ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, pa govorimo o več deset tisoč ljudi," meni analitik Klemen Grošelj.
Enake ukrepe, kot jih napoveduje Avstrija, naj bi za Hrvaško uvedla Slovenija. Po napovedih državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica, hrvaških vlakov z begunci brez seznama in osebnih podatkov, ne bodo spustili v Slovenijo.
"Najslabši možni scenarij je, da bi ti ljudje obtičali na zeleni meji oziroma na nikogaršnjem ozemlju med Slovenijo in Hrvaško," pravi Grošelj.
Hrvaška je že napovedala, da sezname in postopke po enakih pravilih pričakuje od Makedonije in Srbije, sicer bodo tujce vračali: "To bi vodilo do domino efekta na celotni t.i. balkanski poti. In na tej celotni poti bodo nastali žepi ljudi, ki bodo obtičali na mejah in bodo iskali nove poti za vstop v EU. To lahko privede do eskalacij meddržavnih napetosti med državami na balkanski poti, ki lahko v najslabšem primeru vodijo v zaostrovanje razmer v celotni regiji," napoveduje Grošelj.
Slovenija ni pripravljena!
Zagotavljanje oskrbe ljudi, ki bi obtičali na mejah bi zahtevalo okrepljeno varovanje celotne meje, ki bi postala težko prehodna tudi za druge ljudi in blago: "Vsekakor bodo razmere kompleksne in zahtevne tako z varnostnega, kot tudi humanitarno-človekoljubnega vidika. Slovenija bi se soočila z ekstremnim pritiskom na zmogljivosti sistema nacionalne varnosti, ki bi se soočal z obsežnim in večplastnim izzivom ravnanja s prebežniki, njihovo selekcijo, prevozom iz Hrvaške proti severu in hkrati s severa proti jugu tistih, ki bi se zaradi neupravičenosti do mednarodne zaščite vračali itd," pravi Grošelj, ki poudarja tudi, da Slovenija na take razmere ni pripravljena in se slabo pripravlja.
Mejo lahko ščitimo le krajše obdobje?
"Z zelo velikimi napori in mobilizacijo vseh zmogljivosti znotraj sistema nacionalne varnosti in ob določeni podpori s strani EU za krajše obdobje, da. Srednjeročno (5 let), kar je glede na eskalacijo dogajanja na Bližnjem vzhodu realno pričakovati, pa bi bile potrebne korenite spremembe tako na ravni EU (Frontex) in še bolj na nacionalni ravni, kjer bi bilo potrebno za varovanje meje potrebno sprejeti ustrezne organizacijske in kadrovske ukrepe," razlaga Grošelj.
Zaostrovanje odnosov tudi na ravni EU
Točno tako in nič drugače.
Musliči bodo ritnpikarje zmetali iz 6. nadstropja.
Ne na mejo , v Ljubljano k mesečniku in njegovimi velikimi zagovorniki musličev.