Podnebne spremembe imajo že zdaj obsežne posledice za ekosisteme, gospodarstvo ter zdravje in dobro počutje ljudi v Evropi, piše v poročilu Evropske agencije za okolje, ki so ga izdali ta teden.

"Podnebne spremembe se bodo pojavljale še več desetletij," je dejal izvršni direktor agencije Hans Bruyninckx. Kako hude bodo njihove posledice, bo po njegovih besedah odvisno predvsem od tega, kako učinkovito se bodo izvajali globalni sporazumi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, poroča STA.

Podnebnim spremembam so izpostavljene vse evropske regije, vendar se bodo nekatere srečevale z bolj negativnimi učinki kot druge. Najslabši scenarij se obeta južni in jugovzhodni Evropi, ki je že zdaj izpostavljena velikemu povečanju števila vročinskih valov ter zmanjševanju količine padavin in pretoka rek.

Čeprav se bodo nekatere regije morda srečevale z nekaterimi pozitivnimi učinki, kot je izboljšanje pogojev za kmetijstvo v delih severne Evrope, pa bo učinek na večino regij in sektorjev negativen.

Spremenljivost vremena pri nas

Za komentar poročila smo se obrnili na Braneta Gregorčiča z Arsa, ki pravi, da poročilo ne navaja nekih novih momentov. "Povzema lansko temo svetovnega dneva meteorologije, gradivo je bilo torej pripravljeno že prej s strani svetovne meteorološke organizacije. Korektno je povzeto, a gre že za znane stvari."

Gregorčič pri tem izpostavlja, da klimatske spremembe in naše vsakodnevno vreme ne gresta vedno povsem vzporedno ter da je bila sprememnljivost vremena na našem območju vedno zelo velika in da bo takšna še naprej. "Res je, da so vroča poletja, vročinski valovi zadnja desetletja pogostejši, a najde se tudi kakšno poletje, ko takih izrazitih vročin ali suš ni. Recimo lansko poletje je že bilo takšno, da pretiranih tovrstnih težav ni bilo," ponazarja Gregorčič. 

Perspektiva kaže, da bomo imeli na našem območju v prihodnje povečano količino padavin v zimskih mesecih, ko bo meja sneženja višja. "Letošnja zima po drugi strani je kar suha, imeli smo le en tak omembe vreden padavinski dogodek januarja, medtem ko decembra praktično padavin ni bilo." Letošnja sezona je torej precej atipična v smislu razvoja, kakršen je predviden za naslednja desetletja. "Ja, že lanski december je bil praktično brez padavin, potem pa smo imeli februar močno nadpovprečno  namočen. Dopuščamo možnost, da bo tudi letšnji takšen, seveda pa je še prekmalu, da bi to napovedali," dodaja meteorolog z Arsa.

Foto: Žurnal24

Vroča in sušna poletja

Za naše območje se v skladu s trendom predvidevajo mile in deževne zime ter vroča in suha poletja. "Če pogledamo nazaj, vročinski rekordi so začeli padati po letu 2000. 2003 smo imeli rekordno vroče poletje v celoti gledano, se pravi junij, julij in avgust. Sledila so izjemno vroča poletja 2013, takrat smo v Ljubljani namerili celo 40 stopinj Celzija. V zadnjih desetletjih je skratka močno porastlo število poletij, v katerih smo zabeležili večje število zelo vročih dni nad 35 stopinj Celzija. V perspektivi gledano bo teh vročinskih valov in takih dni poleti v prihodnje vse več," napoveduje Gregorčič.

Hkrati meteorolog dodaja, da bodo vmes seveda še naprej odstopanja; gre za projekcije, v katero smer se bo razvijalo vreme, če se bo koncentracija toplogrednih plinov še naprej dvigala.

Bo februar postregel z novimi ohladitvami?

Kot smo na našem portalu že pisali, z začetkom februarja se bo pri nas začelo bolj južno vreme, iznad Sredozemlja bo dotekal vlažen in toplejši zrak, ki bo prinesel tudi padavine. "Kako dolgotrajne in količinsko izdatne bodo, še ne moremo napovedovati, a kakšne nove močnejše ohladitve za zdaj v februarju ni na vidiku, v mesečnih napovedih je ni zaznati," pravi Gregorčič, ki takoj poudarja, da slednje sicer niso povsem zanesljive. V prvi polovici februarja se po njegovih besedah ne bo močneje ohladilo, za naprej pa se napovedim izogne.

barbara.barbic@zurnal24.si