S predlaganim krčenjem sredstev za zdravstvo znotraj rebalansa proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi se po mnenju strokovne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Brigite Drnovšek Olupove zmanjševala dostopnost do zdravstvenih storitev. Da bi lahko izpolnili postavke finančnega načrta, bi morali letno obravnavati vsaj 2000 bolnikov manj.

Drnovšek Olupova se ne strinja niti z linearnim krčenjem sredstev za dežurno službo, saj se lahko poslabša dostopnost in obravnava bolnikov. Krčenje terciarnih sredstev pa bo vplivalo tudi na razvoj in vpeljavo novih metod zdravljenja. Brez vpeljave novih metod zdravljenja, kar financirajo s sredstvi, namenjenimi terciarju, bi začela Slovenija zelo zaostajati za svetom, je ob tem še povedala.

Manj denarja, manj operacij

Generalni direktor kliničnega centra Simon Vrhunec ob tem opozarja, da bo takšno varčevanje, kot ga predvideva rebalans, v škodo bolnikov.

Samo UKC Ljubljana bo ob takšnih ukrepih imel sedem milijonov evrov manj prihodkov na letni ravni, od tega za akutno obravnavo štiri milijone evrov manj. Kot je razložil Vrhunec, to pomeni 700 operacij kolka manj oziroma 400 manj operacij na odprtem srcu oziroma 1000 manj operacij raka materničnega vratu.

"Kaj povedati bolnikom? Da ZZZS želi, da manj delamo," je dejal Vrhunec. Poudarja, da bodo v UKC naredili vse, da bodo dosedanji obseg programa izvajali tudi v prihodnje, čeprav bo to morda pomenilo škodo kliničnemu centru.

Združenje: Zakaj se ne varčuje tudi pri drugih izvajalcih?

Na negativne posledice varčevanja v zdravstvu opozarjajo tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Kot so opozorili, se še vedno izvajajo varčevalni ukrepi iz leta 2009, podatki o poslovanju javnih zavodov v prvem polletju letošnjega leta pa kažejo, da kar dve tretjini bolnišnic in polovica vseh zdravstvenih zavodov ustvarja izgubo pri svojem poslovanju.

"Če se bodo izgube ustvarjale tudi v drugi polovici leta 2011, lahko pričakujemo, da bodo tako v bolnišnicah kot tudi zdravstvenih domovih ob koncu leta le-te veliko večje od izgub v letu 2010," so zapisali v sporočilu za javnost.

V združenju pri tem pogrešajo predloge za obvladovanje izdatkov tudi pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev, kot so na primer koncesionarji, zdravilišča, socialni zavodi, in na drugih postavkah odhodkov (za lekarne, zdravila, medicinskotehnične pripomočke).

"Novi predlogi ukrepov ZZZS so ponovno usmerjeni samo v linearno zniževanje vrednosti programov zdravstvenih storitev. Pri tem posebej izpostavljamo predlog ukrepa za znižanje finančnih sredstev za izvajanje dežurne službe na primarni in sekundarni ravni, kjer vse analize kažejo, da izvajalci glede na kadrovske zmožnosti in različne obremenitve izvajajo dežurstvo v različnih oblikah, zato bi morali biti varčevalni ukrepi naravnani na posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti in ne kar pavšalno," opozarjajo v združenju.