Sistemska korupcija je v Sloveniji že tako ukoreninjena, da lahko po mnenju komisije govorimo o tem, da se srečujemo s prvimi nastavki korupcije ustroja.

Ključno zavoro gospodarskega razvoja po mnenju komisije namreč predstavljata ujetje države in korupcija ustroja. Z izrazom korupcija ustroja označujejo razmere, v katerih si privilegirani nosilci gospodarske in politične moči trajno prilastijo politično ter gospodarsko sfero in jo izkoriščajo predvsem v svojo zasebno korist ter v korist posameznih političnih strank.

85 odstotkov podjetij meni, da nam gre slabo

Ko se tovrstna korupcija utrdi in postane prevladujoč način delovanja v sferi gospodarstva in politike, ji lahko sledijo le še pojav avtoritarnih praks in blokada procesov modernizacije, ugotavljajo. V raziskavi, ki so jo naročili, je kar 85 odstotkov predstavnikov slovenskih podjetij ocenilo, da je trenutno stanje slovenskega gospodarstva slabo ali zelo slabo.

Ocena, da predstavlja največjo oviro pri poslovanju podjetij korupcija, ki se nanaša na poslovanje slovenskih bank, je po mnenju komisije povezana s težkim položajem in z vednostjo oziroma obveščenostjo predstavnikov velikih in srednje velikih podjetij o razmerah v slovenskem bančnem sistemu. Pri tem gre za najbolj izpostavljeno obliko korupcije, ki jo opaža velik delež predstavnikov vseh podjetij.

Prekiniti povezavo med politiko in gospodarstvom

Da bi preprečili nadaljnje utrjevanje korupcije ustroja, moramo v Sloveniji prekiniti trdno povezavo med sfero politike in gospodarstva, ki se ohranja še iz časov prejšnje družbene in gospodarske ureditve. "Vendar so škarje in platno v tem primeru v rokah politike, ki, če stanja ne spreminja, sporoča, da ji sedanje razmere tudi ustrezajo," opozarjajo na komisiji.

Korupcijska tveganja se krepijo

Analiza rezultatov raziskave je pokazala na obstoj številnih korupcijskih tveganj, ki izvirajo iz načina delovanja državnega aparata ter političnih in gospodarskih elit. Ta je na eni strani pogojen z vzpostavljeno pravno-formalno oz. regulativno strukturo, vključno z delovanjem sodnega sistema, na drugi strani pa s položajem privilegirane skupine posameznikov in podjetij.

Zaradi vztrajne prepletenosti politike in gospodarstva, ki ni bila prekinjena niti po 20 letih tranzicije, se po mnenju komisije krepijo korupcijska tveganja, ki vplivajo na možnosti delovanja podjetij in na njihove poslovne rezultate. Ne samo, da gre za ujetje sistema, opraviti imamo tudi z nastavki korupcije ustroja. Verjetnost, da bo postala korupcija neizbežni sestavni del delovanja političnih in gospodarskih elit, dandanes postaja možnost, ki vedno bolj meji na dejstvo, opozarjajo.