"To ni nekaj neobičajnega, saj tovrstne naloge opravljajo vse diplomacije. Tisto, kar bi tukaj lahko bilo sporno, je način zbiranja teh informacij – ali gre za pridobivanje podatkov iz pogovorov ali so tukaj na delu neke konspirativne metode. V primeru slednjega gre za vohunstvo," zatrjuje obramboslovec Klemen Grošelj.

"Če se v nadaljevanju pokaže, da so ameriški diplomati prestopili okvire diplomatskega vedenja, bi jih pristojne institucije obtožile vohunstva, diplomate bi razglasili za nezaželene osebe, nakar bi bili prisiljeni zapustiti državo," dodaja.

Obramboslovec poudarja, da je v diplomatskem pogovoru izjemno pomemben način pogovora, komuniciranja, diplomati morajo biti vešči in izkušeni, poleg tega pa mora biti vzpostavljen določen sistem nadzora. "Normalna država, kar Slovenija v tem pogledu zagotovo ni, ima za te naloge usposobljene določene protiobveščevalne službe, ki spremljajo dejavnosti tujih diplomatov, in če ti prestopijo mejo diplomacije, takoj ukrepajo. Tega v Sloveniji ni."

Kolizija interesov
Poleg osebnih podatkov o pomembnih posameznikih Američane zanimajo tudi odnosi Slovenije z drugimi državami, še posebej s Hrvaško in drugimi državami na Balkanu.  Med prioritetnimi nalogami je omenjeno zbiranje podatkov o energijski in finančni varnosti. Še posebej jih zanimajo javni in "skriti" načrti energetskega povezovanja z Rusijo.

"To so strateški projekti, ki so za Američane izjemno pomembni. Njihov globalni cilj je stabilnost Balkana in tukaj igra Slovenija pomembno vlogo. Diplomate zanima predvsem to, ali so slovenski interesi v nasprotju z njihovimi," pojasnjuje obramboslovec.

"Energetsko povezovanje je na drugi strani tipična geopolitična zgodba, ki jo Amerika preprosto mora spremljati. Tisti, ki ti prodaja energente, bo vplival tudi na tvoje vedenje in politiko."

Pomembna točka depeš je tudi boj proti terorizmu, kjer jih zanimajo predvsem podatki o organiziranem kriminalu ter povezava z vlado in tujimi celicami. Američani želijo biti obveščeni tudi o primerih otroške pornografije v Sloveniji. "Če bi po teh podatkih spraševali ameriški preiskovalni organi, bi bilo to še legitimno, če pa to sprašuje diplomacija in uporablja metode izsiljevanja, je to nedvomno vohunstvo."


Človekovih pravic v diplomaciji ni
Človekove pravice so po Grošljevih besedah vrednote na katerih deluje naša država, jih zagovarja, vendar pa zunanja politika deluje na podlagi strateških interesov, ki vedno prevladajo. "Mednarodni odnosi temeljijo na interesih, ne vrednotah."

"Razkritje depeš bo zamajalo zaupanje med državami, vendar jih njihovi strateški interesi vedno znova prisilijo, da med seboj sodelujejo. Sčasoma bo intenzivnost sodelovanja postala podobna, če ne celo boljša," poudari Grošelj in doda, da bo posledica depeš predvsem dejstvo, da bo možnost razkrivanja določenih dokumentov, ki bodo v interesu javnosti, odslej bistveno manjša. "Nadzor bo precej strožji," konča.