Kot smo že poročali, od torka sta pogrešana slovenska alpinista Aleš Holc in Peter Mežnar, ki se udeležujeta mednarodne alpinistične odprave Shaksgam 2014 na Kitajskem. Z vprašanjem, kako to, da so ju začeli iskati tako pozno, smo se obrnili na vrhunskega alpinista Vikija Grošlja. "Najprej bi rad povedal, da sta naša fanta na tej odpravi izjemo izkušena. Po mojih informacijah naj bi rekla, da se bosta 15. julija vrnila v bazo. Ostali člani odprave so - ravno tako, kot ona dva - bili v tem času zaposleni s svojimi lastnimi cilji. Zato najbrž niso posvečali posebne pozornosti temu, da se ne javljata," pojasnjuje Grošelj.

V odpravi domnevajo, da se v bazni tabor nista vrnila zaradi tega, ker je zaradi slabega vremena narastla reka onemogočala njun prehod preko nje. Tudi iskalci imajo iste težave. "Jaz vsekakor ostajam optimist in upam, da se je res zgodilo kaj nepredvidljivega, povezanega z vremenom."

Mamljiv cilj

Grošelj, ki ravno preživlja počitnice v italijanskih Dolomitih, se ne spomni, da bi se že katerikoli slovenski alpinist podal na to območje. "Kot takšen je ta cilj izjemno mikaven, saj plezalci težimo k temu, da pridemo na neraziskana in neodkrita območja. Tu pa je žal tudi zanka," poudari Grošelj. Če bi se namreč izgubili na območju nepalske Himalaje, ki jo slovenski aplinisti bistveno bolj poznajo, bi se lahko na koga obrnili, da bi kaj dodatno skušal poizvedovat in po potrebi reševat. "Tu pa je stvar nepoznana in zato je njuno iskanje toliko bolj problematično," pravi Grošelj, ki hkrati poudari, da je sam do konca optimist.

Oba pogrešana Slovenca sta člana Planinske zveze Slovenije, odprave sta se udeležila pod njenim okriljem. Zveza poskrbi, da se iskanje oziroma reševanje sproži. Pri tem je vendarle eno neprijetno dejstvo, ki ga izpostavi vrhunski slovenski aplinist. "Tam sta edina Slovenca. Če bi bil še kak drug član odprave Slovenec in v bazi, bi bilo vse bolj jasno. Ker pa je odprava mednarodna, je bil vsak nekako bolj usmerjen v svoj cilj."

Vprašanje hrane in opreme

Grošelj izpostavi vprašanje hrane in opreme. "Če sta alpinista nekje visoko v gorah in se ne moreta premakniti, je to seveda problem. Če pa gre samo zato, da nista mogla čez reko oziroma nista našla prehoda čez, sta nekje v dolini. V tem primeru lahko preživita skoraj v nedogled dolgo. Če ne drugega, se da dobiti zelenje, segrejeta si lahko vodo, skuhata čaj. Alpinisti smo kar vzdržljivi, veste." Vendar na vprašanje, ali sta v gorah ali v dolini, v tem trenutku ne zna povedati nihče.

K sreči gre za poletni čas. "Ja, to je še dodatni plus, saj so temperature vsaj za 10 stopinj višje, kot v centralnem nepalskem delu Himalaje," sklene Grošelj, ki doda, da je do konca optimist.