"Slovenija ve, kakšni napori so potrebni, da se poveča konkurenčnost in najde izhod iz krize. Takšna so tudi pričakovanja do grške vlade. Mora sprejeti reforme za izhod iz krize. Če se temu izmika in tega ne želi storiti, to ni dobro," je kritičen premier Miro Cerar.
Podobno oster je Dušan Mramor: "Ne moremo pristati na to, da mi na eni strani s strukturnimi reformami, varčevanjem in dobrim gospodarjenjem najdemo pot iz krize, pri nekom drugem pa bi to spregledali. Pravila morajo veljati za vse države Evropske unije (EU)."
Slovenija med najbolj izpostavljenimi državami
Slovenija je do Grčije izpostavljena na dva načina. Z neposrednimi posojili v višini 263,6 mio evrov posojila – kredit je bil sprva odobren za tri leta, a so ga kasneje spremenili v 30-letno posojilo z 10-letnim odlogom plačila glavnice. Od leta 2013 se torej deset let plačujejo le obresti, Grčija je Sloveniji doslej nakazala za 18 milijonov evrov obresti.
Sodelujemo pa tudi v skladu z stabilnost, ki se je z izdajo obveznic zadolžil na mednarodnih finančnih trgih, države članice EU pa so za ta dolg dale jamstva. Šele če sklad ne bi mogel poplačati obveznic, bi se jamstva izvršilo.
"Od predpostavki, da bi bila izvršena jamstva do kredita, ki je bil izdan, znaša izpostavljenost Slovenije 925 milijonov evrov. Če pa se jamstva izvršijo v višini 165 odstotkov, kar je ob določenih pogojih po pogodbi tudi mogoče, potem je številka 1,2 milijardi, kar v deležu BDP pomeni 3,2 odstotka," pojasnjuje finančni minister.
Izpostavljenost Slovenije je med največjimi v EU. "Zelo smo pomagali Grčiji pri izhodu iz krize, zato pričakujemo konstruktivno sodelovanje tamkajšnje vlade, česar do zdaj ni bilo. Poleg tega v vsem času pogajanj niti grška vlada niti grški veleposlanik v Sloveniji niso niti enkrat stopil z nami v kontakt glede reševanja tega vprašanja," Atenam očita premier.
Za komentar smo povprašali grško veleposlaništvo v Ljubljani, a so nam dejali, da je veleposlanik odpotoval v Grčijo, kjer se bo udeležil referenduma o varčevalnih ukrepih, zato Cerarjevih očitkov ne more komentirati.
"Po petih letih zaupanja ni več!"
Šefi evropskih držav želijo doseči, da bo Grčija s strukturnimi reformami izboljšala konkurenčnost gospodarstva, da bi se lahko na finančnih trgih sama financirala. Zdaj se ne more, pač pa denar dobiva po ugodnih pogojih iz različnih mehanizmov.
"Po petih letih zaupanja ni več – zdaj zahtevamo ukrepe preden se državi da pomoč in teh ukrepov Grčija ni sprejela. Vlada je zapustila pogajalsko mizo in sklicala referendum, kjer ljudi poziva naj glasujejo proti sprejemu ukrepov. Grčija ni več v situaciji, kjer bi lahko nenehno prejemala pomoč, ki je v bistvu subvencija," je kritičen Mramor.
Na vprašanje kaj se bo zgodilo, če Grki na referendumu varčevalnim ukrepom rečejo ne, finančni minister odgovarja: "Obstaja več opcij, vsaka je odvisna od tega kaj se v Grčiji zgodi, ali vlada ostane, … Sproti se bo treba odločati, so pa Grki zelo nepredvidljivi, zato je najbolje biti po Jugoslovansko pripravljen na odziv v tej situaciji."
david.jug@zurnal24.si
Prepričani smo, da ta zalega ne bo nikoli več prišla v parlament, Zaradi grabljenja denarja po fakultetah pa bi jih …
Tudi ti si potreben čiščenja greznice.
Ta dva bizgota zgoraj bosta odigrala odločilno vlogo, ko bomo ostali še brez lastnih gat v Sloveniji, vse bosta privatizirala. …