Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, je bilo v postopku sprejemanja novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki jo je državni zbor (DZ) sprejel 28. januarja, v javni razpravi večkrat izpostavljeno tudi vprašanje odprtosti arhivov in domnevnega protipravnega uničenja dokumentarnega in arhivskega gradiva nekdanje SDV.

Uničevali že leta 1967, nato pa še v devetdesetih 

Arhiv RS danes hrani 80.000 tekočih metrov celotnega arhivskega gradiva, od česar se le 403,2 tekočega metra gradiva v papirni obliki in na mikrofilmih nanaša na delovanje tajne službe prejšnjega režima. Po navedbah arhivistov, zgodovinarjev in raziskovalcev naj bi bil večji del gradiva nekdanje tajne službe uničenega, delno že leta 1967, delno pa v letih 1989 in 1990, so pojasnili na ministrstvu.

Manjka kar 80 odstotkov dosjejev 

Javno objavljene evidence Arhiva RS po navedbah ministrstva na primer izkazujejo, da je od 17.000 dosjejev nadzorovanih oseb ter dosjejev uslužbencev, sodelavcev in virov SDV, ki so v veliki meri nastali v obdobju 1975–1990, danes ostalo ohranjenih le še 4.000, kar pomeni, da manjkajo približno štiri petine dosjejev. Na uničenje arhivov SDV kažejo tudi poročila delovne skupine za oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Tako iz vmesnega poročila po navedbah ministrstva izhaja, da je Arhiv RS s primerjavo arhivskega popisa iz leta 1976 in popisa iz leta 1990 ugotovil, da so do leta 1990 približno tri četrtine gradiva iz leta 1976 izginile.

Grilc: Raziščite uničenje

Grilc tožilstvu in policiji predlaga, naj v okviru svojih pristojnosti raziščeta sum protipravnega uničenja dokumentarnega in arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti. Po mnenju ministra zgolj odprti in dostopni arhivi, kot to predvideva novela arhivskega zakona, ter vzpostavitev jasne odgovornosti za uničenje dokumentarnega in arhivskega gradiva odpirajo pot celoviti refleksiji naše polpretekle zgodovine.