"Gre za šok, ki nima primerjave v sodobni zgodovini," je dejal dr. Mojmir Mrak. "Gre za šok, ki je izjemen zdravstveni izziv, na katerega države odgovarjajo s strogimi omejevalnimi ukrepi glede gibanja prebivalstva, ki že imajo in bodo v prihodnje imeli še večje gospodarsko-finančne posledice." 

Napovedi gospodarske rasti se iz dneva v dan znižujejo in danes je nemogoče z gotovostjo trditi, kako dolgo bo kriza trajala, večina pa jih predvideva, da se bo merilo v mesecih. Zato je smiselno, da se tudi ekonomski ukrepi osredotočajo na to relativno kratko obdobje. 

Slovenija se po Mrakovih besedah na posledice krize odziva na konceptualno podoben način, kot to počne večina drugih evropskih držav. Ukrepi, ki bodo trajali tri mesece, so usmerjeni v osnovno zagotavljanje socialne varnosti, pomoč gospodarstvu pri povečanju likvidnosti in ohranjanje delovnih mest.

"Že zdaj je jasno, da bo sledil še kakšen paket ali posamezni ukrepi, vendar je za pripravo nadaljnjih ukrepov potrebno nekoliko več časa," je poudaril Mrak. Nujno je, da je to, kar počnemo v državi, skoordinirano na območju EU in evroobmočja.

"Paket ukrepov je prilagojen slovenskim specifičnim razmeram, a je primerljiv z drugimi državami. Uspešnost in neuspešnost soočanja s krizo na evropskem nivoju bo močno vplivala na to, kako bomo v tej družini sodelovali v prihodnje."

dr. Mojmir Mrak

Mrak je predstavil tri sklope ukrepov na nivoju EU, ki so direktno usmerjeni v reševanje krize. Prvi sklop predstavljajo instrumenti, ki so že na razpolago in jih bo treba čim bolj izkorisiti. Drugi sklop so instrumenti, ki so v pripravi in so v različnih fazah pogajanj. Tretji sklop pa gre za ukrepe, ki bodo zagotavljali normalno delovanje prostega trga. Ključno je, da se zagotovi prost pretok blaga in storitev.

V okviru prvega sklopa je izpostavil velik instrument Evrospke centralne banke, ki je dala na razpolago 1000 milijard dodatne likvidnosti, kar bo omogočilo zadolževanje držav po normalnih pogojih. Sprejeti so bili tudi ukrepi za določene prerazporeditve na nivoju proračuna EU, posebej se je tukaj namenilo sredstva za pospeševanje raziskav za reševanje trenutne krize.

V teku so pogajanja, da bi se sredstva evropskega stabilnostnega mehanizma lahko koristila tudi v dani situaciji. Omenil je tudi nov instrument, skupne obveznice držav članic, ki bi tudi mednarodnim finančnim trgom dal jasno sporočilo o pripadnosti držav članic. Mrak je poudaril, da je to kriza, ki je prizadela vse članice. 

Slovenija Toliko na boljšem bodo vsi, ki morajo biti doma, in njihovi delodajalci

Turk: "Treba je bilo ravnati drastično"

Skupina strokovnjakov je po besedah dr. Žige Turka pripravila drastične ukrepe, da prehitimo ekonomske posledice virusa in zaustavitve gospodarske aktivnosti. "Ključno je, da poskušamo stopiti korak pred to, kar se dogaja. S tem paketom ukrepov smo dali ideje, kako stopiti korak dlje od tega, kamor vodijo dogodki. Treba je bilo ravnati drastično, ko gre za gospodarske in ekonomske ukrepe," je dejal Turk. 

"Potreben je bil hiter, obsežen, natančen in enostaven odziv. Drugače ne gre," je še dodal. "Treba je postaviti požarni zid. Pomembno je, da se da stvari enostavno izvesti." 

Ogroženi so vsi deli gospodarstva, ker se zadeva eksponentno širi med podjetji. Ukrepi so taki, kot da bi se vse ustavilo. Namen ukrepov je poskušati pomagati vsakemu in vsem, ki izrazijo potrebo po tem. "Želim si, da bi nekaj te hitrosti, ki jo je ta skupina pokazala, pokazali tudi na ravni ministrstev. Tak način bi lahko bil zgled za iskanje kakšnih drugih rešitev v prihodnje," je povedal Turk. 

Koronavirus Vsakdo bo lahko preveril, kdo od samozaposlenih bo dobil pomoč

Olaj: Imamo dva koronavirusa

Hitrost, natančnost in operativnost so navdušili tudi Dušana Olaja, lastnika in direktorja podjetja Duol, ki je eden od članov strokovne posvetovalne skupine. "V izjemno kratkem času je precej široka skupina uspela doseči soglasje okoli najbolj pomembnih točk ukrepov in spraviti to na manj kot tri liste papirja. Največje delo je narejeno in predano politiki, da čim prej spravi to stvar v življenje," je poudaril Olaj. 

"Slovenija in svet danes nimata enega koronavirusa, ampak dva. Eden je v ljudeh, drugi je naseljen v gospodarstvu. Če za prvega vemo, kakšen je odstotek okuženih in stopnja smrtnosti, moramo za drugega vedeti, da je okužil vsak procent gospodarstva. Tako kot bolnikom, ki potrebujejo respiratorje, ne pomaga, če so respiratorji v neki kitajski luki, tudi gospodarstvu ne pomaga, če zakon ne bo sprejet in denar ne bo v podjetjih na računih, ampak na bankah. Apeliram na politiko, da čim prej to spravijo naprej," je pozval pristojne. 

Olaj priporoča piscem zakona, naj "bodo vsi zakoni kratki, jasni, razumljivi in jedrnati. V primeru napačne interpretacije naj se upošteva šibkejša stran, to je uporabnik. Treba je ravnati hitro, da denar čim prej pride v podjetja. Daj takoj, preverjal boš kasneje". Poudaril je, da mora enako veljati tudi za službe, ki bodo kasneje preverjale zadeve. "Mogoče je čas, da načelo nezaupljivosti zamenja načelo absolutne zaupljivosti."

Uradni govorec kriznega štaba Jelko Kacin je poudaril, da gre za prvi paket ukrepov. Vlada pripravlja tudi drugega, ki se ga bo lotila takoj, ko bo prvi pod streho in ko ga bo mogoče začeti uveljavljati. Prihodnji ukrepi bodo vključevali tudi blažila za vse tiste, ki niso bili naslovljeni v tem paketu, tudi šport, ki bo prav tako potreben dodatne pomoči. 

Z megazakonom nad posledice epidemije

Vlada je že dopoldne predstavila sveženj ukrepov za preprečevanje posledic epidemije. "Z zakonskim paketom oz. megazakonom želimo blažiti posledice epidemije tako za posameznike kot za gospodarstvo," je na današnji tiskovki ob 11. uri povedal predsednik vlade Janez Janša.

Ukrepi, ki jih je danes napovedala vlada, bistveno razbremenjujejo podjetja, bistveno na boljšem bodo tudi delavci, ki morajo biti doma zaradi varovanja otrok ali zato, ker zaradi ukinitve javnega prevoza ne morejo v službo.

Predsednik vlade Janez Janša je glede napovedane omejitve gibanja na občine povedal, da bodo o tem razpravljali danes. "Vlada bo danes prvič temeljito preučila poročila pristojnih organov. Po tej oceni se bomo odločali za nadaljnje ukrepe," je povedal in dodal, da so takšni ukrepi že pripravljeni.

Po podatkih Kriznega štaba RS je v Sloveniji potrjenih 480 primerov okužbe z novim koronavirusom. Najbolj pereče območje še vedno ostaja osrednje-slovenska regija. Do zdaj je koronavirus pri nas terjal štiri smrtne žrtve.

dezurni@zurnal24.si