"Odkar so v Krškem investirali v sortirnico v Spodnjem Starem Gradu, na vse kriplje lobirajo proti projektu Cerod II, saj je jasno, da še ene investicije ne želijo voditi, da se ne bi izkazalo, da je bila njihova odločitev za svoj projekt napačna," pravi Alojz Turk, direktor Ceroda. Prepričan je, da je sortirnica eden ob glavnih razlogov, zakaj se napredek Ceroda II že vrsto let vleče.

Želeli le nižje cene

V Krškem očitek zavračajo in pravijo, da so si celo prizadevali za pospešitev Ceroda II, vse dokler ni novomeška občina novembra predlani predstavila analize, po katerih je bil Cerod II ekonomsko neupravičen. "V tistem trenutku smo bili prisiljeni razmišljati o lastni racionalni rešitvi ravnanja z odpadki," pojasnjuje Miran Stanko, župan Občine Krško. Prepričan je, da bi Cerod II potekal hitreje, če bi se osredotočali na ekonomiko izgradnje, trenutne količine odpadkov in nižjo končno ceno za občane.

Grožnje v zraku

Da so z Občine Krško ministrstvu za kmetijstvo in okolje pisali o svojem morebitnem odstopu iz Ceroda II, se zdi Turku nedopustno: "Gre za razmerja med občinami družbenicami, ki bi jih morali rešiti znotraj." Stanko odgovarja, da je dopis nastal po podpisu izvajalske pogodbe za Cerod II, s katero nobena od posavskih občin ni bila seznanjena. "Od projekta Cerod II za zdaj ne nameravamo odstopiti. Vendar če dogovora o racionalizaciji ne bomo dosegli, bomo prisiljeni ravnanje z odpadki rešiti sami," sklene Stanko.