Novi rezi v javno porabo, ki jih morajo potrditi še socialisti in zmerni grški levičarji v konservativni koaliciji premierja Antonisa Samarasa, so bili oblikovani po današnjih pogovorih grškega finančnega ministra Janisa Sturnarasa s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se od torka znova mudijo v Atenah, je neimenovani vir povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Predstavnik IMF Poul Thomsen je po sestanku z ministrom dejal, da je "absolutno" zadovoljen z dozdajšnjim potekom pogovorov.

Samaras naj bi sicer o načrtu varčevanja s svojimi političnimi zavezniki – vodjo Pasoka Evangelosom Venizelosom in vodjo grške Demokratične leve stranke Fotisom Kuvelisom – danes popoldne že razpravljal. Ob 16.30 se je predsednik grške vlade srečal tudi s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.

Atene z načrtom, kako v letih 2013 in 2014 privarčevati prek 11 milijard evrov, zamujajo. Načrt dodatnega varčevanja naj bi namreč predstavile že junija, a tega še vedno niso storile. Prav ta načrt pa je pogoj za izplačilo nove tranše posojila.

Rezi v zdravstvo

Grška televizija NET je v sredo poročala, da bodo oblasti najverjetneje zarezale v zdravstvo, in sicer v višini 2,8 milijarde evrov. Pet milijard evrov pa naj bi pridobile z varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne in s postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri okoli dva tisoč evrih.

Poleg tega je grška vlada napovedala združitev oziroma ukinitev 21 državnih agencij, med drugim izobraževalnih in raziskovalnih inštitutov. Okoli 5.200 zaposlenih naj bi bilo premeščenih v druge državne službe. Proračunski odhodki naj bi se na ta način znižali za 40 milijonov evrov.

Atene sicer zamujajo tudi z izvajanjem načrta privatizacije državnega premoženja.

Prav od poročila trojke, ki te dni v grški prestolnici ocenjuje, kako Grčija izpolnjuje dane obljube, bo odvisno, ali bo močno zadolžena država prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF, vredno 31,5 milijarde evrov, ali ne.

Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin.