"V energetske namene se uporabljajo predvsem listavci, zaradi podlubnikov pa so se sekali predvsem iglavci, zato to nima vpliva na cene lesnih energentov na trgu," pravi Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije. "Na znižanje cen lesnih energentov pa je vplival žled, ker so bili prizadeti tudi listavci."

• PREBERITE ŠE: Kurilna sezona je tu, dve tretjini gospodinjstev je prešlo na drva

Nekoliko se je znižala cena lesnih palet, na kar je vplival evropski trg. "Lesni paleti so narejeni iz žagovine, nekoliko nižja cena je po vsej Evropi, zaradi milejših zim in velikih zalog," pojasnjuje Krajnčeva. Graf Gozdarskega inštituta prikazuje cene dvakrat letno, aprila, ko so cene lesnih goriv najnižje, in novembra, ko so zaradi kurilne sezone višje, vse od leta 2011.

Najcenejša oblika lesnih goriv na trgu so lesni sekanci. "Cene se razlikujejo glede na vlažnost in prevladujočo frakcijo delcev," pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu. "Zaradi višjih stroškov proizvodnje so praviloma sekanci z nižjo vsebnostjo vode in manjšimi delci dražji."

V povprečju nekoliko nižje cene kot lani

Za najbolj prodajano obliko sekancev tj. vlažnosti okoli 30 odstotkov in velikostjo delcev okoli 36 mm bomo trenutno odšteli 79 evrov za tono. Cena drv, vlažnosti okoli 20 odstotkov in dolžine med 25 in 50 cm, trenutno znaša 140 evrov in je za en odstotek nižja kot ob koncu kurilne sezone 2015/16. Cena svežih drv ali vlažnosti nad 30 odstotkov istih dimenzij, pa je nekoliko nižja in trenutno znaša 133 evrov na tono.

Za tono pelet pakiranih v 15 kg vreče bomo trenutno odšteli v povprečju 245 evrov, kar je približno štiri odstotke manj kot v prvi polovici letošnjega leta. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa so cene za 6,6 odstotkov nižje. Gibanje prodajnih cen po posameznih vrstah lesa sicer spremljajo tudi pri Gozdu in gozdarstvu. 

Za posek označenih 1,9 mio m2 iglavcev

Do oktobra je Zavod za gozdove zaradi napada podlubnika za posek označil 1,9 milijona kubičnih metrov iglavcev. Največje količine poškodovanih iglavcev so bile v tem obdobju odkrite na območju Ljubljane, Bleda in Postojne. 

Les iglavcev gre po poseku v nadaljnjo predelavo. "Če se drevesa posekajo takoj, ko je opažen napad podlubnikov, gre les na žage, v Sloveniji, precejšen del pa se vozi tudi v Avstrijo," pojasnjuje Krajnčeva. "Če pride do poznejšega poseka, dobimo celulozni les, kar pomeni, da je uporaben bodisi za proizvodnjo celuloze ali lesnih plošč."

dezurni@zurnal24.si