''Prodaja domačih, slovenskih smrek je zelo slaba. Tu smo bolj za preganjanje dolgčasa,'' pravi gozdar Damjan Mihelič, ki na mariborski tržnici proda le do deset smrek na dan. Meni, da je manjši zaslužek posledica recesije, saj ljudje največ kupujejo manjše smreke. Podobnega mnenja je tudi Jože Iršič, ki pravi, da si je dva dni prodajal samo, da si je pokril stroške za najem prostora.
Da je prodaja naravnih smrek veliko slabša kot pred leti, ugotavlja tudi Ljubo Cenčič z mariborskega zavoda za gozdove. ''Leta 2000 je bilo v Sloveniji prodanih 40 tisoč smrek, lani le še 23 tisoč, na območju Podravja pa 2.500,'' povzame. Kljub temu meščani Maribora tudi letos ne bodo deležni simbolične predaje prazničnih drevesc, kot je to že leta običaj v Ljubljani. Cenčič dodaja, da trgovski centri prodajo več naravnih prazničnih dreves, ker so nordijske smreke mnogo lepše in obstojnejše.
Rok Istenič, MerkurLjudje so največkrat kupili 185-centimetrsko umetno smreko po ceni slabih 19 evrov, v zalogi pa imamo le še slabih deset kosov naravnih smrek.
Trgovci zadovoljni
V nasprotju z gozdarji pa so s prodajo zadovoljni v večjih trgovinah. V mariborskem Baumaxu recimo že tri dni ni več mogoče kupiti sveže dvometrske nordijske smreke, saj so 500 primerkov že prodali, dobro pa se prodajajo tudi manjše smreke. Več kot 85 odstotkov zalog umetnih smrečic pa so že prodali tudi v Merkurju.