Država oziroma tožilstvo, ki ga v tem postopku zastopajo štiri tožilke, je prepričano, da je približno štiri milijone evrov gotovine in za tri milijone evrov nepremičnin Dragan Tošić pridobil na nezakonit način. Poleg domnevnega vodje preprodajalcev kokaina morajo svoj izvor premoženja dokazovati tudi njegova žena Meri Tošić in svak Miloš Budisavljević, ki je od Tošića leta 2009 kupil lokal Casablanca v središču Ljubljane.

Danes je izvor premoženja dokazovala žena

Meri Tošić je danes, podobno kot njen mož, ko je bil zaslišan, sodišču pojasnjevala, da bilo gotovinsko poslovanje nekaj povsem običajnega, da pa je imel Tošić pri banki SKB najet sef, do katerega sta lahko pooblaščeno dostopala tako ona kot njen tast.  Kasneje je sef v banki NLB najela tudi sama, v lokalu Le Petit je bil manjši sef, prenosnega pa sta imela tudi doma.

»V sefu sva hranila gotovino, zlatnino, dokumente, pogodbe, vrednostne papirje. Poslovanje z gotovino je bilo pred spremembo zakona povsem običajno. Dnevnega iztržka lokala nisem vsak dan nosila v sef, temveč sem čakala, da se je nabrala večja vsota, ponavadi na 14 dni, vmes pa sem razpolagala s tem denarjem. Z njim sem namreč plačevala tudi dobaviteljem, ki so dnevno nosili robo, delavce v lokalu. Ko se je zakon spremenil, smo iztržek začeli dajati na banko,« je pojasnjevala.

Tožilko Blanko Žgajnar, ki Tošića skupaj z Matejo Gončin preganja v kazenskem postopku zaradi prepovedanih drog, je zanimalo, ali ve, kaj je bilo v sefu banke SKB na dan zgodovinskega ropa leta 2005, a je povedala, da je tja odšel Dragan. Po naših informacijah v sef Dragana Tošića ni bilo vlomljeno. Tošićeva je potrdila, da je na dan Tošičeve aretacije 25. maja 2010 odšla v sef po neke dokumente,  a je bil tam le USB ključek. Kot je pojasnila, ni vedela, da je Dragan dokumente vzel že nekaj dni prej.

"Poznam Šarićevo sestro"

Če bi v lokalu poslovali nezakonito, bi to verjetno opazila davčna inšpekcija, ki je bila v lokalu Le Petit cafe od leta 1998, odkar je ona tam, vsaj 30-krat, če ne 40-krat, pa vendar ni ugotovila nobenih večjih nepravilnosti, je poudarila Tošićeva. Sodišču je nato pojasnjevala, komu, zakaj in za koliko je prodala svoje stanovanje na Glinškovi ploščadi, pa tudi glede nakupa nepremičnine v Gameljnah, kjer sta zakonca nameravala zgraditi 15 stanovanj.

»Projekt je bil za naju prevelik, zato sva pridobila gradbeno dovoljenje in 2000 kvadratnih metrov veliko parcelo prodala podjetju Artemija. Pred tem je Dragan, ker mu je tako svetoval odvetnik, to nepremičnino name prenesel z darilno pogodbo,« je razlagala. Kot je dodala, je Tošič to kupil za okoli 200 tisoč evrov, naprej pa so nepremičnino prodali po tržni ceni 400 evrov za kvadratni meter.  

"Kupnino sem prejemala od leta 2004 do 2006, ko se je gradnja stanovanj končala, skupno je bilo za okoli 800 tisoč evrov kupnine,« je povedala.  Direktor Artemije Janez Marinšek je, kot je na poizvedovanja tožilke pojasnila Tošićeva, njun zelo dober prijatelj in se je sam ponudil, da bi na tej zemlji gradil.

Vprašanje tožilke Žgajnarjeve, ali pozna direktorico Artemije v Srbiji Danijelo Šarić, sestro srbskega narkokralja Darka Šarića, je povzročilo nekaj hude krvi pri pooblaščencih tožencev, češ da »želijo tožilke pravdo spremeniti v kazenski postopek«, a je sodnik vprašanje dovolil. Meri Tošić pozna Danijelo Šarić.

Tožilstvo je zanimala tudi gradnja njune družinske hiše v Bizoviku. Kot je pojasnila Tošićeva, je parcelo kupil njen tast Špiro Tošić, jo zgradil do »strehe«, nato pa sta z možem hišo dokončala, za kar sta porabila med 100 in 150 tisoč evri.

Pravda se z zaslišanjem Špira Tošića nadaljuje jutri.