V primerjavi z jeseni, ko so pripravili zadnjo napoved, se je občutno zmanjšala negotovost glede oskrbe z energenti in zaradi cenovnih gibanj. Napoved je zelo pomembna, saj mora vlada na njeni podlagi načrtovati proračunske prihodke.

Foto: UMAR Pomladanska napoved Umarja 2023

Inflacija bo tudi letos ostala zelo visoka, pričakujejo 7,1-odstotno povprečno letno inflacijo, a se bo proti koncu leta umirjala. Kljub temu se bo proti ciljnim dvem odstotkom znižala šele po letu 2024.

Foto: UMAR Pomladanska napoved Umarja 2023 "Višje cene storitev bodo letos še pomembno prispevale k inflaciji, tudi prispevek cen hrane bo še razmeroma visok, pričakujemo pa njihovo postopno nižjo rast. Prispevek cen energentov naj bi bil letos v odsotnosti zunanjih šokov v povprečju leta manjši, prav tako naj bi se postopoma umirjala tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga," je napovedana gibanja rasti cen pojasnila Maja Bednaš, direktorica Umarja.

S postopnim umirjanjem rasti cen bo inflacija konec letošnjega leta 5,1-odstotna, v povprečju leta pa, predvsem zaradi visoke ravni v začetku leta, 7,1-odstotna. Za prihodnje leto pričakujejo, da se bo inflacija v odsotnosti zunanjih šokov še naprej umirjala in naj bi ob podpori ukrepov denarne politike do konca leta padla pod 3 odstotke.

Foto: UMAR Pomladanska napoved Umarja Na zgornji sliki lahko vidite, koliko so k inflaciji prispevali hrana, goriva in energija, storitve in ostalo. Kot lahko vidite, se vpliv energentov na inflacijo zmanjšuje, medtem ko se povečuje vpliv hrane povečuje, prav tako pa je že velik vpliv storitev in ostalega. 

Foto: UMAR Pomladanska napoved Umarja Inflacija v Sloveniji sicer ni med najvišjimi v EU, ampak povprečna, najvišja je na Madžarskem, kjer presega 25 odstotkov, najnižja pa v Španiji in v Luksemburgu. 

Foto: UMAR Pomladanska napoved Umarja

Dobra novica je, da se cene hrane umirjajo. 

Razmeroma visoka inflacija, zlasti v prvi polovici leta, in zaostreni pogoji kreditiranja bodo še naprej slabili kupno moč gospodinjstev in zavirali hitrejšo rast njihove potrošnje. Sicer skromno rast zasebne potrošnje pa bodo podpirali visoka raven zaposlenosti in zmerna rast plač, še nekoliko nižja stopnja tekočega varčevanja ob sicer visokem stanju privarčevanih sredstev in vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov.

Maja Bednaš.

Zmanjkalo bo delovne sile

Foto: UMAR Pomladanska napoved Umarja 2023

Zaposlenost ne bo več občutneje rasla, saj bo zmanjkalo delovne sile. "Demografska gibanja, ko se prebivalstvo v starostni skupini 15−64 let že dlje časa vidno zmanjšuje, bodo tudi omejitveni dejavnik rasti dodane vrednosti. Realna rast povprečne bruto plače bo letos ponovno pozitivna, proti koncu obdobja napovedi pa se bo še okrepila. V zasebnem sektorju bodo na rast povprečne plače vplivali nadaljnji pritiski s trga dela ob pomanjkanju kadrov, v precejšnji meri pa tudi januarsko povišanje minimalne plače. Na razmeroma visoko rast plač v javnem sektorju pa bo vplivala tudi uresničitev lanskega dogovora s sindikati javnega sektorja. Ob tem napoved rasti bruto plač spremljajo znatna tveganja, povezana s pritiski s trga dela in napovedano reformo plačnega sistema v javnem sektorju po letu 2023, katere učinkov v tem trenutku še ni mogoče natančno oceniti," so zapisali.

Bolj verjetno, da bo slabše, kot da bo boljše

Tveganje, da se napoved ne bo uresničila, ostaja veliko, povezano je predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih. "Med tveganji za nižjo gospodarsko rast so tudi morebitno daljše vztrajanje inflacije na visoki ravni, vplivi podnebnih sprememb ter geopolitične in tudi pandemične razmere. Nekaj je tudi možnosti, da bi bila gospodarska rast na globalni ravni, v EU in v Sloveniji višja od osrednje napovedi, v primeru hitrejšega zniževanja inflacije ali višje zasebne potrošnje, pozitiven vpliv na gospodarsko rast bi imelo tudi še učinkovitejše črpanje celotnega paketa sredstev EU in javnofinančni učinki reformnih ukrepov," so zapisali v napovedi.

dezurni@styria-media.si