Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Ne vem, če se mi je v karieri že zgodilo, da ne znam našteti vseh ministrov aktualne vlade. Vsak miselni napor v to smer bi bil ...brezveze (ne najdem bolj pametne besede). Ministri včeraj prisežejo, jutri jih že ni več. Ne bom se spuščal v to, kje Cerar sploh najde te cvetke. Ampak dejstvo je, da ne moremo več govoriti o smoli, če za šolsko ministrico imenuješ plagiatorko. V prvi vrsti zato, ker do tega ne bi smelo priti zaradi drugih razlogov. Da šolski minister postane direktor (ptujske) ljudske univerze je približno tako, kot če bi šofer mercedesovega avtobusa postal direktor Mercedesa. Ker pač ve kako nekako gre zadeva po cesti. Pa nimam ničesar proti ljudski univerzi, izobraževanje za tretje življenjsko obdobje je pomembno (tu bi moral stati smajli), še manj proti šoferjem. Ampak gre za samo poznavanje materije.

Najboljši direktorji začnejo pri dnu, spoznajo celo podjetje in nato z njim tudi lahko upravljajo. Akademski nazivi gor ali dol (pa če so pridobljeni s plagiati ali ne), tudi ministrstev ne morejo voditi padalci. V zadnjih dneh sem se pogovarjal s kar nekaj ljudmi, zaposlenimi na različnih ministrstvih, pa tudi z neposrednimi uporabniki njihovih storitev. Vsi so si enotni, da takega kaosa še ni bilo. Razumljivo je, da je Cerarjeva vlada, ali bolje rečeno, celoten ustroj stranke nepopisan list, ampak ker nima bremen preteklosti, tudi nima nobenih izkušenj. In resnično ne vem, če ima ta državni pacient še čas, da se nekdo na njem uči. V tej luči lahko gledamo tudi na zaplet z ministrom za obrambo. Za to državo bi bilo hudičevo dobro, če bi se SD poslovila iz vlade in izgubila vpliv na nekatere vzvode, na katere vztrajno pritiska. Ampak namesto Vebra lahko pride še kakšen večji umetnik in glede na Cerarjevo srečno roko, sproži še kakšen vojaški incident ob južni meji.

Ampak vrnimo se k šolstvu. V neki podeželski šoli se ubadajo z navodilom ministrstva, kako naj znižajo stroške za predpisan en odstotek. Ker niso našli druge rešitve, bodo pouk prestavili za dvajset minut, da bodo lahko privarčevali pri popoldanskem varstvu. Seveda to pomeni, da bodo nekateri otroci dve uri čakali pred poukom, ker občina noče plačati dodatnih 20 tisoč evrov za še drugi krog šolskih prevozov. A bo končno morala zaradi pritiska staršev popustiti. Skratka, kot pri norcih. Ministrstvo varčuje samo da varčuje, pa če s tem povzroča dodatne stroške občinam, ki jih skozi izravnavo spet financira država, da ne govorim o otrocih. Ministrstvo seveda ne more pripraviti nekega logičnega sistemskega predpisa, ker ga vodijo ljudje, ki vozijo avtobus.

Pa še, v prvem triletju osnovne šole se uvaja poučevanje tujega jezika. Država je učiteljem prijazno povedala, da za to niso ustrezno usposobljeni in potrebujejo izobraževanje v obliki modula. Fakultete so zadevo pograbile in razpisale obsežne programe, ki stanejo 3000 evrov. Šolnino plača država ali šola, kakšen učitelj pa tudi sam. In spet imajo ti vrli akademiki priložnost za honorarje, država pa varčuje pri učni pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Pa kdo je tu nor? In potem Cerar stopi pred ljudi in jim pove, da je najbolje kar zmore to, da za ministrico postavi rekorderko po pobranih honorarjih, za njo pa šoferko avtobusa, ki je še plonkala na izpitu.

Akademski zborček na vladi se ukvarja sam s seboj, ustvarja kaos, ki koristi edino sindikatom, pacient pa umira. Nikomur ni v interesu (no, pustimo Janeza Janšo), da Cerar prizna, da se je zmotil in gremo na volišča, ker bi kaos prilezel na rob anarhije. Ampak napredek bi bil že, če bi se nehal obremenjevati z bremenom preteklosti na račun sposobnosti ljudi, ki ga obkrožajo. Sicer lahko zaradi mene za šolskega ministra imenuje Jako Racmana, tega si bom vsaj zapomnil.