Vinko Gorenak je v predstavitvi stališča PS SDS na izredni seji DZ najprej poudaril, da so v času prejšnje vlade sodniki napovedali stavko in začeli izsiljevati, da bi prišli do višjih plač. Ob tem je opozoril, da v odločbi ustavnega sodišča ne piše, da je treba sodnikom začetnikom dvigniti plače na 47. plačni razred. Ob tem se je vprašal, ali morda držijo navedbe, da se je vlada o plačah sodnikov dogovorila z ustavnim sodiščem.

Poslanec Vito Rožej (Zares) pa je zatrdil, da je neustavno stanje na področju sodniških plač povzročila prejšnja oblast, ko je trdila, da sodniki niso pravosodni funkcionarji ampak javni uslužbenci. Prepričan je tudi, da so trditve opozicije, da se bodo sodnikom plače dvignile za 28 odstotkov, navadna demagogija.

Franc Žnidaršič je v imenu poslanske skupine DeSUS dejal, da bodo podprli zahtevo za presojo ustavnosti zahteve po sklicu zakonodajnega referenduma, saj bi bil ta po njegovo le zapravljanje denarja. Takšne vrste referendumov lahko tako postanejo "absurden način reševanja plač".

Po besedah Zmaga Jelinčiča iz poslanske skupine SNS pa je ljudstvo razdeljeno, na "koalicijsko in opozicijsko ljudstvo". Pri tem "koalicijsko ljudstvo vsak dan kopni, medtem ko je opozicijskega ljudstva vsak dan več".

Meni, da sedanja vlada "podkupuje sodno oblast s takšnim finančnim sistemom" za zaščito, ko bo izgubila oblast. Jelinčič je omenil še, da se je zakon o povečanju plač sodnikov usklajeval na ustavnem sodišču ter da je že dogovorjeno, da bodo zahtevo za referendum razglasili za neustavno.

Po mnenju Gvida Kresa (SLS) bo povečanje plač sodnikom sprožilo plaz zahtev drugih skupin v javnem sektorju, ter da so sodniki v priviligiranem položaju.

Opozicija zahtevala referendum, koalicija presojo ustavnosti
Izredno sejo je dopoldne prekinil predsednik DZ Pavle Gantar, saj je bilo na njej navzočih le 40 poslancev. Opozicija je sejo, ki jo je sama sklicala, obstruirala. Razlog pa je bil, da je bila na točko dnevnega reda namesto zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o sodniških plačah, uvrščena zahteva DZ, da ustavno sodišče presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona nastale protiustavne posledice. Če takšen sklep ne bo sprejet, bo moral državni zbor referendum razpisati.

DZ bi moral na izredni seji najprej odločati o zahtevi za razpis referenduma o sodniških plačah, šele nato pa bi lahko odločal o ustavni presoji te zahteve, je na kolegiju predsednika DZ dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Kot je omenil, je predsednik DZ na aprilski seji o identični zadevi odločil drugače kot sedaj. Gantar pa je menil, da bi kršil poslovnik in zakon, če bi dal na dnevni red seje zahtevo za referendum.