Goran Klemenčič je iz tekme za komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope odšel s pismom podpore bosanski kolegici. V pismu, ki ga je poslal parlamentarcem, jih je pozval, naj podprejo drugo kandidatko iz regije, Dunjo Mijatović iz Bosne in Hercegovine. 

Klemenčič je v prvem krogu, ko je za izvolitev potrebna absolutna večina, pristal na tretjem mestu. Največ glasov je prejel francoski kandidat Pierre-Yves le Borgn (105), sledila sta kandidatka BiH Dunja Mijatović (76) in Klemenčič, ki je prejel 67 glasov. Za izvolitev je bila potrebna absolutna večina glasov - 125 od skupno 248 oddanih glasov.

V drugem krogu, ki poteka danes, je za izvolitev potrebna le relativna večina.

Klemenčič: Gre predvsem za osebno odločitev in ne nasprotovanje kandidatu

Pravosodni minister Goran Klemenčič je v izjavi za javnost sporočil, da se je za podporo svoji protikandidatki odločil, ker se mu zdi pomembno, da tudi kandidati iz jugovzhodne Evropa zasedejo vplivna mesta v evropskih ustanovah. Ob tem pa je poudaril, da  gre predvsem za njegovo osebno odločitev in ne nasprotovanje kandidatu Republike Francije.

Ob tem pa je še izpostavil, da je njegova kandidatura v najožji krog kandidatov tudi priznanje Republiki Sloveniji in njeni vlogi v ugledni mednarodni organizaciji Svetu Evrope.

"V odločilni fazi glasovanju na plenarnem zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope pa so ob strokovnih referencah enako ali še bolj pomembna tudi politična razmerja in, nenazadnje, tudi enotna podpora domače države. Žal je Slovenija glede tega ponovno pokazala, ne samo pri moji kandidaturi, da še nismo dosegli ustrezne stopnje demokratične zrelosti, da bi enotno podprli svojega kandidata, kar sta vzorno zmogli tako Francija kot Bosna in Hercegovina," je še navedel Klemenčič, ki je pri tem najverjetneje tudi ciljal na pismo in video z angleškimi podnapisi, v katerem je Klemenčič predstavljen kot veliki kršitelj človekovih pravic in torej kot povsem neprimeren za komisarski položaj. V Strasbourg je sicer priromalo tudi pismo podpore Klemenčiču, pod katerega se je podpisalo 71 predstavnikov nevladnih organizacij in akademikov.

Novoizvoljeni komisar bo sedanjega Nilsa Muižnieksa za šestletni mandat na položaju nasledil 1. aprila.