"Odvzeli so mi zasebnost in me ogrozili. Strah me je," pravi triindvajsetletna Lucienne-Beatrice Krstova, magistrska študentka pedagogike in poučevanja anglistike, ki te dni opravlja 14-dnevno prakso na eni od mariborskih osnovnih šol. 

Nekaj dni po začetku opravljanja prakse so se na socialnem omrežju Facebook začeli pojavljati sovražni zapisi skrajnežev, ki jih moti njena transseksualnost. V Facebookovi skupini Svet roditeljev Slovenije, ki ima več kot 10 tisoč članov, je gonjo začel skrbnik skupine Mihael Simić, češ, da po šoli hodi "našminkan, z brki in brado", da s svojim videzom povzroča "razburjenje in zgražanje", in da šola ne sme biti prostor "za tako izkazovanje". Člane skupine je pozival, naj pišejo ravnateljici.

Na Twitterju se je gonji pridružil Urban Purgar, eden vidnejših predstavnikov slovenskega skrajno desnega gibanja rumeni jopiči, ki je nacističnega voditelja Hitlerja označil za heroja. Transspolne osebe po njegovem ne bi smele poučevati otrok, niti ne bi smele v bližino otrok. 

Šok, ogorčenost, paranoja

"Nobeden od staršev, ki je pisal in grozil ravnateljici, nima otroka na naši šoli," je za Žurnal24 povedala Krstova.  "To je širjenje lažnih informacij, hujskanje in zloraba osebnih podatkov," poudarja. Na sovražne zapise jo je opozorila prijateljica. "Najprej je bil šok, nato je sledilo stanje prizadetosti, nato stanje ogorčenosti in stanje paranoje, v nedeljo sem doživela svoj prvi napad panike." 

V delitvah na Facebooku so člani skupine Svet roditeljev Slovenije označevali člane navijaške skupine Viole, ki so znani po agresivnih izpadih. "Odvzeli so mi zasebnost, poleg tega pa so me ogrozili. Strah me je," priznava Krstova. "Ti ljudje naj pomislijo, da imam tudi jaz svojce in bližnje. Mama in oče me sprejemata in spoštujeta. Kako bi se počutili oni, če bi kaj takega brali o svojem otroku? Lahko bi pomislili tudi na to, da je nekdo bolj občutljiv kot jaz in bi si vzel življenje?" 

"Na nek način razumem, zakaj so nekateri starši ogorčeni, sem ena od prvih odkritih transspolnih učiteljic v osnovnih šolah. Otroci staršev, ki prisegajo na tradicionalne vrednote, bodo seznanjeni z drugačnostjo. Ugotovili bodo, da te osebe niso nič slabše, ker so drugačne," pravi Lucienne-Beatrice Krstova.

Krstova je incident prijavila policiji, ki je podala predlog za pregon. "Za tožbe nimam ne denarja ne časa, želim si le, da bi bile te objave umaknjene, da se lahko posvetim študiju." Fakulteta je Krstovi izrekla javno podporo. "Prostor vzgoje in izobraževanja je prostor učenja vključujočega sobivanja in naj bi v družbi še posebej gojil medsebojno razumevanje," so zapisali. Vodstvu fakultete se zdi strokovno presojanje na podlagi osebnih okoliščin popolnoma nesprejemljivo. 

"Vsi učenci so me dobro sprejeli"

Na fakulteti so Krstovi ponudili možnost, da prakso prekine, a se je odločila, da jo nadaljuje. "Vsi učenci so me dobro sprejeli in bili so predvsem radovedni. Povabili so me tudi v sosednji razred, kjer sem imela predavanje o trasspolnosti in tranziciji. Imeli so veliko vprašanj, na koncu pa so štiri dekleta prišla do mene in se zjokala, ker so bila tudi sama v stiski. Če se bom umaknila, kaj bom jaz, odrasla oseba, predagoški delavec, vsem tem otrokom dala vedeti? Kakšen vzgled bom otrokom, če se zaradi stiske umaknem?" pravi Krstova. 

"Nikoli ne bi želela škodovati nobenemu otroku. Za pedagoški poklic sem se odločila tudi zato, ker želim otrokom, ki so del manjšin, ki so posebej izpostavljene in se zaradi svoje drugačnosti srečujejo s takšnimi ali drugačnimi težavami, pomagati. Zavzemam se za LGBT skupine, za romske otroke, za otroke iz drugih držav, tujce, za otroke s posebnimi potrebami. Želim jih naučiti kritičnega razmišljanja, uporabe preverjenih podatkov, jim pomagati, da se znajdejo," pravi Krstova.

Lucienne je nekdanja učenka te iste osnovne šole in nekateri učitelji jo poznajo še iz časov, preden je stopila v fazo tranzicije. "Nobeden od učiteljev s tem nima težav. Veliko pa me sprašujejo, kaj se dogaja z mojo tranzicijo," razlaga Krstova. Že kot otrok je imela značilnosti in interese, ki družbeno gledano predstavljajo žensko. Rodila se je v Skopju, med osnovno šolo se je s starši preselila v Slovenijo. V srednji šoli je začel dozorevati drugi spol, začela se je oblačiti in vesti vedno bolj dekliško. Tako učitelji kot sošolci II. gimnazije so ji stali ob strani, pove s hvaležnostjo. 

Tranzicijo je začela v prvem letniku študija. "Ljudje so premalo osveščeni, da se ta proces ne zgodi čez noč, začne se z dolgotrajnimi psihološkimi in psihiatričnimi pregledi, ki so pogoj, da se sploh začne hormonska terapija," razlaga. "O vsem tem sem se odločila spregovoriti, da bi pomagala vsem otrokom, ki se znajdejo v stiski."