V sredo, 14. decembra 2022, se je v gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom začela sečnja dreves. Nekateri mimoidoči so tako v zadnjih dneh na območju krajinskega parka opazili številna manjkajoča drevesa. Ukrepe za sečnjo je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Posekali bodo 389 dreves.
Predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Protestivala, Inštituta za politike prostora in rednih obiskovalcev Rožnika opozarjajo na domnevne pomanjkljivosti pri predvidenih ukrepih, medtem ko na Mestni občini Ljubljana (MOL) poudarjajo, da je razlogov za sečnjo več.
MOL: Posekana bodo poškodovana, obolela in nevarna drevesa
Iz MOL-a so odgovorili, da gre pri sečnji za skrb za staro in mlado drevje in da so bili razlogi za sečnjo javno pojasnjeni že v decembru.
Mlado drevje namreč potrebuje prostor za rast, saj se na območju sečnje nahaja gozd v tako imenovani razvojni fazi sestoja v obnovi, kar pomeni, da so v njem drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves. ''Stara drevesa iz leta v leto izgubljajo vitalnost in odpornost na vplive okolja. Pod njihovimi krošnjami se lahko mlado drevje razvija le počasi, saj v senci čaka na priložnost, da se povzpne in zamenja staro in onemoglo. Zato potrebuje več svetlobe, kar pa lahko omogoči le odstranitev starega drevja. Mlado drevje na takšno priložnost ne zmore čakati v nedogled, saj začne sčasoma padati njegova vitalnost. Če se z odstranitvijo starega drevja čaka predolgo, je mlado v nevarnosti tudi zato, ker se ga lahko preveč poškoduje pri sečnji in spravilu,'' so zapisali v sporočilu za javnost.
S sodelovanjem Zavoda za gozdove Slovenije bodo posekali poškodovana in nevarna drevesa. ''Za posek smo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije označili drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov (bolezni, glive, …), ter tako imenovana 'nevarna' drevesa, pri čemer je mišljeno drevje, ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda,'' so razložili razloge za sečnjo.
Za sečnjo so se odločili tudi z vidika varnosti, saj drevesa zaradi zmanjšane stabilnosti predstavljajo potencialno nevarnost za obiskovalce gozda, so objasnili na MOL.
Določena drevesa, ki kljub zreli dobi in zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju in se jih bo kot takšne posebej označilo. Ohranilo se bo tudi vitalna drevesa ob poteh, ki ne ovirajo pomladitve. Če se bo njihova vitalnost v prihodnosti zmanjšala, jih bo možno odstraniti naknadno.
Zavod za gozdove Slovenije
Z Zavoda za gozdove Slovenije so prav tako dan pred pričetkom sečnje javno predstavili razloge za sečnjo. Zavod je drevesa za možni posek označil v mesecu novembru, v okviru sprejemanja načrtov je bila vključena javnost. Obenem je lastniku tega gozdnatega dela krajinskega parka oziroma Molu izdal odločbi o odobritvi poseka izbranih dreves. ''Območje, v katerem se je označilo drevje za posek, leži v celoti v katastrski občini Ajdovščina in je v celoti v lasti Mestne občine Ljubljana. Sicer je večina gozdnega dela krajinskega parka v zasebni lasti,'' so pojasnili na Zavodu.
Gozd v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izredno pomemben v vlogi zagotavljanja številnih socialnih in ekoloških funkcij, čemur je vloga pridobivanja lesa marsikdaj podrejena. Zato se v takšnem okolju drevje praviloma pušča rasti dlje kot v 'normalnih gospodarskih gozdovih', vendar pa se s strokovnega vidika ne sme dopustiti, da ovira razvoj mladega gozda oziroma ogroža okolico, pojasnjujejo iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
V gibanju Mladi za podnebno v pravičnost kritični do ukrepov
Do sečnje pa so kritični v gibanju Mladi za podnebno pravičnost, ki so v minulih dneh javno izrazili svojo kritiko. Člani gibanja so namreč govorili z več posamezniki stroke, ki se z ukrepi ne strinjajo, a se javno ne želijo izpostavljati.
Po mnenju predstavnikov gibanja je potrebno stara mestna drevesa prioritetno varovati. ''Nekatera drevesa je glede na razlage gozdarjev gotovo bilo treba posekati in temu ne nasprotujemo, a tako obsežno izsekavanje, ki mestoma meji na golosek, si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo!'' so izpostavili v zapisu na družbenem omrežju Facebook.
Nadalje menijo, da je posek prekomeren. ''Ob širšem sodelovanju različnih strok in javnosti bi prišli do bolj čuječih in sonaravnih rešitev. V obzir bi se moralo vzeti vsako odraslo drevo in pred kakršnimi koli posegi preučiti vse druge možnosti ohranjanja,'' so dodali člani Mladih za podnebno pravičnost, kjer trdijo, da naj bi bil del označenih dreves še zdravih.
S prošnjo po pojasnitvah so se obrnili tudi na Zavod za gozdove Slovenije, kjer jim dodatnih informacij, ki so že bile zapisane v sporočilu za javnost, niso podali. S Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so nam medtem dejali, da jih člani gibanja niso kontaktirali.
V gibanju se sprašujejo, ali gre res za stoletno sečnjo, in občini naslavljajo tri zahteve
Sečnja je bila opredeljena kot stoletna, a predstavniki civilne družbe poudarjajo, da je bilo pred 13 leti na isti lokaciji posekanih več dreves kot jih bo posekanih do konca januarja, in sicer več kot 400.
Obenem izpostavljajo, da bo predelanih 700 kubičnih metrov lesa, sečnja pa sovpada z dražbo lesa v Slovenj Gradcu, ki jo soorganizira Zavod za gozdove, so izpostavili danes na novinarski konferenci, ki so jo izvedli s predstavniki Protestivala, IPoP - Inštituta za politike prostora in rednih obiskovalcev Rožnika.
Od pristojnih pogrešajo transparentno obveščanje, saj imajo po njihovem mnenju prebivalke in prebivalci MOL-a pravico vedeti več podrobnosti o dogajanju, kar naslavljajo v svoji prvi zahtevi. Obenem od MOL-a in Zavoda za gozdove Slovenije zahtevajo takojšnjo ustavitev sečnje in odprto ter vključujočo razpravo več deležnikov pri upravljanju območja. Vsi nadaljnji ukrepi ravnanja z gozdom v krajinskem parku naj bodo usklajeni tudi s strokovnjaki ekologije in podnebnih znanosti oziroma širše interdisciplinarne strokovne skupine, zainteresirano strokovno javnostjo in prebivalci Ljubljane.
''Pristojni naj stopijo pred javnost in predstavijo razloge za takšne posege, načine kako se bo razmere v gozdu obravnavalo v nadaljevanju, ter poskrbijo, da se skrhano zaupanje prebivalcev začne izboljševati,” je med drugim izpostavila Brina Jeretina iz Mladih za podnebno pravičnost.
MOL danes z dodatnimi pojasnili zavrnil očitke: "Ne gre za golosek"
Z ljubljanske občine so danes v dodatnem pojasnilu za javnost zapisali, da je obseg sečnje na območju Podrožniške poti zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. ''Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdno-gospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku,'' so razložili na MOL.
Hiranje bukve je po mnenju področnih strokovnjakov posledica delovanja množice organizmov, daljših in pogostejših obdobij vročine in suše ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. ''Povprečna osutost krošenj bukev na območju Podrožniške poti je med 30 in 90 odstotkov, kar pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava,'' izpostavljajo na MOL.
Gozd je večinoma zelo kakovostno pomlajen, ponekod je mladje tudi višje od štirih metrov, a na nekaterih mestih z nižjimi drevesi še vedno primanjkuje svetlobe. ''Kjer so bila tla zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita, se gozd ni mogel pomladiti in verjetno zaradi tega neporaščeno območje obiskovalcem daje vtis, da smo na teh območjih izvedli golosek. Te očitke zavračamo,'' so se na kritike odzvali z ljubljanske občine.
Obenem zavračajo obstoj morebitnih finančnih motivov za izvedbo ukrepov. ''Vrednost hlodovine se na več načinov vrača v mestni gozd v obliki, da se, na primer, nadstandardno izvaja gozdni red zaradi estetske funkcije, skrbi za gozdno infrastrukturo in izvajajo gojitvena dela, ki so tudi prispevala k temu, da se je ta gozd tako obnovil oziroma pomladil. Prav tako se lesne sekance po načelih krožnega gospodarstva uporabi za izdelavo lesnih plošč. Med drugim je izvajalec del Biotehniški fakulteti tudi dobavil vzorce najdebelejših podrožniških dreves za namen raziskovanja,'' je zapisano v sporočilu za javnost.
Po končani sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe oziroma gojitvena dela, še dodajajo z MOL.
Ne vem sicer , zakaj je bil moj komentar brisan. Dejstvo je , da danes že vsak komentira vse, o …
Joj v kaj se folk vtika vedno se negdo najde blokarji ljubljanski nimajo drugega dela
Zaradi mene lahko si gospodje na hribu vikende postavilo