Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je dejal, da mnoge od samoumevnih študentskih "pravic" po Golobičevih besedah niso pravične. Petdeset odstotkov generacije je vpisane v programe visokega šolstva, samo polovica od teh pa jih študij tudi konča, je poudaril v intervjuju za Večer.
Doslej so bile mogoče zlorabe, ko je lahko imel nekdo na primer sedem let status študenta z vsemi bonitetami, ne da bi se udeležil enega samega predavanja ali opravil en sam izpit.
Kot pravi, "visoko šolstvo opravlja še neko drugo funkcijo, da amortizira zaprtost trga dela, preko študentskega dela pa zagotavlja fleksibilno, poceni in nezaščiteno delovno silo, ki po drugi strani zmanjšuje zaposlitvene možnosti tistim, ki uspešno zaključijo izobraževanje".
Po njegovih besedah bodo so na ministrstvu pričeli z izgradnjo novega informacijskega sistema, ki bo preprečeval zlorabe pri vpisovanjih in prepisovanjih. "Doslej so bile mogoče zlorabe, ko je lahko imel nekdo na primer sedem let status študenta z vsemi bonitetami, ne da bi se udeležil enega samega predavanja ali opravil en sam izpit."
Logika glavarine temeljna anomalija
Kot poudarja, je potrebno spremeniti temeljne anomalije, a obenem poudarja, da za dosego večje vrednosti znanja in krajšega študija niso potrebne šolnine. Korak k temu, da bi se izobraževanje začelo šteti kot najvrednejša investicija, bi dosegli že s tem, da v sistem vnesemo več reda in preglednosti, ocenjuje Golobič, ki je v obstoječem sistemu kritičen do glavarinske logike sistema - števila vpisanih študentov, podeljenih diplom in s tem povezanim financiranjem. Ta logika stimulira napačne poteze, je prepričan Golobič.
Golobič je kritičen tudi do izenačitve sedme stopnje z bolonjsko drugo stopnjo in podaljšanja študija. Kot pravi, to ni "neumnost bolonje, ampak nepremišljenost slovenske politike, ki je uzakonila to izenačenje". Problem bodo poskušali razrešiti z zakonom o nacionalnem ogrodju kvalifikacij. Ob tem minister opozarja na masovnost visokošolskega sistema.