"Svoboda je dosegla vse tri cilje, visoko volilno udeležbo, najvišjo v zgodovini, na vseh treh referendumih smo dosegli rezultat za in naš odstotek, ki je skoraj 22 odstotkov, je več, kot smo načrtovali. Kako se je matematika kasneje izšla s poslanskimi mandati, je manjša smola, ampak nič za to," je povedal Golob.

Preverili smo, kakšno smolo je imela Svoboda in ugotovili, da je imela SLS precej večjo smolo.

Pri nas je za evropske volitve v veljavi tako imenovan d’Hondtov sistem delitve mandatov. "Poslanska mesta se dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista," je v zakonu opisan ta način delitve mandatov.

Če ga želite preveriti v praksi, v tabelo skopirate število glasov, nato pa v sosednjih stolpcih število glasov najprej delite z dva, potem s tri, štiri in tako naprej v teoriji do devet, saj se voli devet poslancev. V praksi bi bilo to potrebno le, če bi ena lista pobrala vse glasove.

Foto: Žurnal24

Slika pokaže, da je bil za zadnji mandat potreben količnik 51.141, to je bilo skupno število glasov za NSi. Svoboda, ki ji je ušel tretji mandat je imela za tretji mandat količnik 49308 glasov, a ker je rezultat v tretjem stolpcu, to ne pomeni, da jim je zmanjkalo le 1834 glasov, ampak trikrat toliko, torej 5502 glasova. To je približno pol toliko, kot je na volitvah zbrala zadnjeuvrščena lista Nič od tega. 

SLS je imela enkrat večjo smolo kot Svoboda

Za primerjavo, SLS je, da bi odvzela mandat NSi ali četrti mandat SDS zmanjkalo 2841 oziroma 2877 glasov.

So pa vsi trije mandati, ki so se delili zadnji (mandat SD, tretji mandat SDS, in mandat, ki ga je dobila NSi) zelo tesno skupaj, razlike med njimi je bilo le 451 glasov.

Izračune smo opravili na podlagi podatkov na spletni stran DVK 10. junija ob enih.

dezurni@styria-media.si