Po nekaterih ocenah se zaradi goljufij pri avtomobilskih zavarovanjih na svetovni ravni izgublja kar okoli 100 milijard evrov, te izgube pa zaradi gospodarske krize še naraščajo.

V Sloveniji modeli izračuna sicer za zdaj še ne obstajajo, po nekaterih ocenah, po katerih naj bi bila desetina vseh škod goljufivih, pa naj bi v letu 2009 na področju premoženjskih škod od nekaj več kot milijarde evrov izplačanih škod v žepe goljufov šlo več kot 100 milijonov evrov.

V največji slovenski zavarovalnici Zavarovalnici Triglav pravijo, da je po njihovih podatkih delež prevar v Sloveniji enak ali nekoliko višji od držav zahodne Evrope, kjer je lažnih do 10 odstotkov primerov. Pri avtomobilskih zavarovanjih pa je po njihovih podatkih kar med 17 in 27 odstotkov vseh škodnih zahtevkov pretiranih, med 13 in 23 odstotkov pa lažnih.

Priročna toča in parkirišča
"Na področju avtomobilskih zavarovanj gre predvsem za goljufije z uprizorjenimi, lažnimi in napihnjenimi primeri ter terjanja za škodo, ki je nastala pred sklenitvijo pogodbe. Pogosti so tudi načrtovani škodni dogodki, kjer pride do poškodovanja zavarovanih predmetov in do domnevnih telesnih poškodb udeležencev. Posebna kategorija pa so zavarovanja predmetov predhodno poškodovanih od toče," je pojasnil vodja oddelka za kontrolo in nadzor zavarovalnih procesov v Zavarovalnici Maribor Boris Peršak.

Balkanske goljufije
Kot dodaja, je vse več tudi kompleksnih mednarodnih zavarovalniških goljufij, kjer so najpogosteje vpletene osebe s področja Balkana. Večinoma gre za materialno škodo na motornih vozilih, ki naj bi jih domnevno poškodovali naši zavarovanci, najpogosteje v tujini, pri tem pa se ugotavlja, da so vozila oškodovancev uporabljena v več prijavah odgovornostnih škod pri različnih zavarovalnicah tako v tujini kot tudi na Balkanu.

Nadzor že obrodil sadove
V Zavarovalnici Maribor so tako samo lani zabeležili okoli 1.300 primerov goljufij, kar je več kot dvakrat toliko kot v letu prej, to pa pripisujejo tudi dejstvu, da so z letom 2009 uvedli povsem novo obliko izločanja vprašljivih odškodninskih zahtevkov, kjer uporabljajo nove analitične pristope. Število sumljivih obravnavanih primerov v zadnjih petih letih je sicer naraslo za štirikrat, v zadnjih dveh letih pa so podali tudi 123 kazenskih ovadb.