"Kljub vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo pred dvema letoma je ta ustavna pravica gluhih še vedno močno spregledana. Država namreč še vedno ni uredila sistemske skrbi za razvoj slovenskega znakovnega jezika, posledično pa so velike težave predvsem na področju izobraževanja gluhih otrok," so v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije zapisali v vabilu na novinarsko konferenco. 

Zveza pripravlja tudi tožbo zoper državo zaradi škode, ki je bila povzročena otrokom, ki so se šolali v šolah, ko je bil znakovni jezik prepovedan, so še napovedali.

"Pripravljamo tožbo zoper državo, ker je gluhim otrokom, ki so se šolali v gluhonemnici, odvzela pravico do uporabe in izobraževanja v svojem jeziku. In očitno se ta jezikovni 'genocid' še dogaja. Kdo si upa oporekati dokazani zgodovinski krivici, ker so gluhim otrokom odvzeli pravico do njihovega jezika in so jim celo v državnih šolah za gluhe zvezali roke za hrbet ter jih kaznovali z bičem po prstih?" je ob tem povedal sekretar zveze Matjaž Juhart.

Tistih časov se še dobro spomni gluha 83-letna Marija Möderndorfer, ko je pri sedmih letih začela hoditi v ljubljansko gluhonemnico: "Če smo včasih skrivoma malo kretali, nas je učitelj takoj udaril ali v nas vrgel kredo ali ključ. Tudi ravnilo. Karkoli je imel na mizi, je zalučal v nas. Bilo je hudo. Vedno smo komaj čakali, da bo odmor, da bomo šli ven. Otrokom so hoteli vzeti tisto njihovo pravo bitnost, pravico do sporazumevanja."

Tudi gluhi Matevž Marinko, ki danes šteje 72 let, se dobro spomni tistih časov: "Ko sem obiskoval drugi razred osnovne šole v ljubljanski gluhonemnici, učitelji nikoli niso kretali. Vedno so le govorili. Kretati nismo smeli. Morali smo biti pri miru in govoriti. Otroci smo se večkrat pretvarjali, da znamo, in dvigovali roke. A nismo popolnoma nič razumeli." Njegovo 69-letno ženo Ireno Marinko je šola zelo veselila, vendar pravi: "Najbolj je žalostno to, da je bila učiteljica vedno obrnjena k tabli, ko je govorila, mi pa smo jo gledali v hrbet. Nismo mogli razumeti, kaj je govorila. Želela sem se naučiti več besed, a kako? Ni mi šlo, nisem znala govoriti in besed tudi nisem razumela. Kretati nismo smeli. Morali smo govoriti. Trpeli smo, zelo smo trpeli."

Več o tožbi bodo povedali na novinarski konferenci v četrtek ob 10. uri.

V četrtek popoldan je na njihovo pobudo sklicana tudi seja Komisija Državnega zbora Z za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri bo poudarek na uresničevanju pravic, ki izhajajo iz 62. a člena Ustave RS glede uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika.

"Na žalost se težave, ki izhajajo iz pomanjkljivega sistema financiranja in razvoja slovenskega znakovnega jezika, odražajo na številnih področjih, zlasti izobraževalnem. Predmet slovenski znakovni jezik še vedno ni uveden v šolski kurikulum, kar pomeni, da gluhi učenci ne morejo pridobiti znanja o svojem jeziku v svojem jeziku. Kljub delovni skupini na ministrstvu za šolstvo za reševanje te problematike generacije gluhih šolarjev še vedno ostajajo prikrajšane," so že zapisali pri zvezi gluhih in naglušnih. 

dezurni@styria-media.si