Vse več ljudi si v želji po atraktivnejšem opazovanju okolice v prostem času omisli drona. Podatki Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (CAA) nakazujejo na velik porast uporabnikov brezpilotnih zrakoplovov; od 4. januarja 2021, ko je začela delovati spletna aplikacija UAS Repozitorij, je v Sloveniji trenutno registriranih že 6042 operatorjev brezpilotnih zrakoplovov.
Skupaj z zanimanjem je narasla tudi ponudba dronov, ki so postali cenovno dostopnejši. Ponudba dronov je široka, izbira pa je seveda odvisna od želja posameznikov. Še nedolgo nazaj je bil nakup vse, kar smo morali storiti za brezskrbno spuščanje dronov.
A to ni trajalo dolgo. Skladno z vse večjim številom letalnikov je narasla tudi potreba po sprejetju ustreznih ukrepov, ki se nanašajo tako na varnost tovrstnih poletov, usposobljenost uporabnikov kot tudi na zaščito posameznikove zasebnosti. V začetku leta 2021 se je urejanje področja uporabe brezpilotnih zrakoplovov bistveno spremenilo, saj se je pristojnost zakonodajnega urejanja tega področja iz držav članic prenesla na raven EU.
Brezpilotni zrakoplovi se delijo na odprto, posebno in certificirano kategorijo. V odprto, ki je najbolj zanimiva splošni javnosti, spadajo droni, ki tehtajo od 250 gramov do 25 kilogramov, letijo v vidni liniji in do višine 120 metrov ter ne prevažajo tovora ali ljudi.
Gre torej za relativno novo in dokaj kompleksno področje zakonodajnega urejanja, zato ne čudi, da je pri (ljubiteljskih) uporabnikih mogoče zaznati določeno stopnjo nepoznavanja ali nerazumevanja pravil. Treba pa je opozoriti, da tisti, ki s predpisi in omejitvami niso seznanjeni, izzivajo prejetje kazni. Po veljavni uredbi se globe za prekrške pri letenju z brezpilotnimi letalniki gibljejo med 200 in 5.000 evri. Preden se zapodimo v zrak z novo "igračo" se torej splača seznaniti s pravili letenja.
Lastnik oziroma uporabnik brezpilotnega letalnika mora v določenih primerih (odvisno od tipa brezpilotnega zrakoplova) najprej urediti ustrezno registracijo in usposabljanje v skladu s predpisi EU pri Javni agenciji za civilno letalstvo RS. Poleg tega je pri pristojnem nacionalnem uradu treba preveriti, kje se sme leteti. To je najlažje storiti na spletnih straneh CAA, kjer je dostopen interaktivni zemljevid geografskih območij, v katerih je letenje z brezpilotnimi zrakoplovi prepovedano ali omejeno. Izogibati se je na primer treba letališčem in njegovi bližnji okolici, kjer je strogo prepovedana uporaba dronov.
Kaj še je dobro vedeti, tudi če imate zgolj majhen dron za domačo uporabo? Če preletite mejo lastnega zemljišča znotraj naselja, potrebujete soglasje soseda. Takšen let mora biti tudi najavljen. Dron je prav tako vedno treba imeti v vidnem polju, razen kadar zrakoplov leti v načinu spremljanja pilota ali kadar pilotu pomaga opazovalec brezpilotnega, z njim pa se ne sme leteti višje kot 120 metrov nad tlemi.
Lani 37 postopkov o prekršku
Vsi posamezniki s predpisi niso seznanjeni oziroma se nanje načrtno požvižgajo. Agencija je v lanskem letu s policijo in občinskim redarstvom Mestne občine Ljubljana zato izvedla več skupnih nadzornih akciji na različnih območjih Slovenije, v katerih je bilo ugotovljenih več nepravilnosti. Pri skupnih nadzorih so uporabljali DJI AeroScope, s pomočjo katerega se odkrivajo sistemi brezpilotnih zrakoplovov in njihovi piloti na daljavo na določenem področju.
Na agencijo se je v zvezi s kršitvami zakonodaje s področja brezpilotnih zrakoplovov lani obrnilo tudi večje število (anonimnih) posameznikov. Po besedah CAA se iz leta v leto povečuje prav tako povečuje število predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov s strani pristojnih policijskih postaj.
"Prijave so namreč velikokrat pomanjkljive, potrebnih podatkov pa agencija ne more pridobiti niti med prekrškovnim postopkom. Ker imajo določene pristojnosti na področju brezpilotnih zrakoplovov tudi Policija in občinska redarstva, vse prijavitelje običajno naprošamo, da se v primeru suma storitve prekrška s področja brezpilotnih zrakoplovov, obrnejo na navedene organe. Ti v primeru klica hitro in učinkovito zberejo podatke o potencialnih kršiteljih, kar bistveno pripomore k uspešnejšemu zaključku prekrškovnih postopkov," svetujejo na agenciji.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa ugotavljajo, da ljudi v zvezi z uporabo dronov sicer ne skrbi toliko dron kot sredstvo, ki bi lahko predstavljalo nevarnost v smislu poškodovanja oseb ali njihovega premoženja, pač pa so zaskrbljeni zaradi negotovosti, da se z droni posega v njihovo zasebnost.
To so najpogostejše kršitve
Tako na CAA kot na ministrstvu opažajo, da kljub relativno visoki številki registriranih operatorjev veliko število uporabnikov brezpilotnih zrakoplovov še vedno ni registriranih oziroma ustrezno usposobljenih. Iz tega naslova je bilo izrečenih večje število sankcij. Prav tako so izjemno pogoste kršitve geografskih območij, v katerih je letenje z brezpilotnimi zrakoplovi prepovedano ali omejeno. Ob tem so spomnili, da je na njihovi spletni strani mogoče najti povezavo do interaktivnega zemljevida geografskih območij. Predpisana globa za kršitev geografskega območja sicer znaša 2500 evrov.
Ugotovili so tudi kršitve zakona o letalstvu, in sicer neupoštevanje določb zakona o omejitvi oziroma prepovedi uporabe zračnega prostora. Na agenciji so dodali, da iz prijav policijskih postaj izhaja, da kršitelji v nekaterih primerih tudi niso bili registrirani kot operatorji brezpilotnih zrakoplovov.
V celotnem obdobju izvajanja pristojnosti so na CCA izrekli le nekaj opozoril, saj se praviloma izreče globa, "če pa so izpolnjeni pogoji za izrek opomina v skladu z Zakonom o prekrških, potem je seveda treba upoštevati tudi omenjen predpis".
Obetajo se spremembe
Zaradi tehnološkega napredka in novih možnosti uporabe brezpilotnih zrakoplovov lahko govorimo o hitro razvijajoči se panogi, saj se število operacij iz leta v leto povečuje. Prav tako omenjenemu razvoju sledi zakonodaja, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.
Ob začetku uveljavitve novega zakonodajnega okvira EU je Slovenija zasledovala nekoliko konservativnejši pristop, kar pomeni, da so veljavne zakonodajne omejitve že sedaj dokaj stroge. Tako je, denimo, na poseljenih območjih tudi v najmanj tvegani "odprti" kategoriji uporaba brezpilotnih zrakoplovov dovoljena zgolj ob upoštevanju določenih pogojev. Namen tovrstnih omejitev je v prvi vrsti varovanje zasebnosti in omejitev vznemirjanja ljudi, medtem ko je vidik zagotavljanja splošne varnosti večinoma vključen že z uredbo EU, in sicer skozi določitev pravil za posamezne kategorije operacij.
Prav tako ves čas potekajo aktivnosti za oblikovanje nove zakonodaje na ravni EU, predvsem za omogočanje novih možnosti uporabe brezpilotnih zrakoplovov in v smeri varne integracije kompleksnejših operacij z brezpilotnimi zrakoplovi v obstoječ sistem zračnega prometa. "V prihodnosti bosta pri tem aktualni predvsem področji razvoja zračnih prostorov U-space (posebej določeni deli zračnega prostora), ki jih bodo postopoma vzpostavljale države in bodo namenjeni varnemu upravljanju izvajanja večjega števila kompleksnejših operacij z brezpilotnimi zrakoplovi) ter razvoj novih oblik mobilnosti (t. i. UAM – Urban Air Mobility)," še povedo na ministrstvu.
dezurni@styria-media.si
Vse lepo in prav in podpiram da se to uredi ker je ker nekaj idiotov kateri ne znajo osnove obnašnja …
Rd2..., saj ni problem samo število inšpektorjev temveč tudi njih neselektivne obravnave. Ko se vozim po naši lepi SLO vidim …
Vedno več pravil, pa vedno več nereda in dvojnih meril. Kot vedno in povsod v teh današnjih časih, ko si …