Slastne maline niso le prebivalke naših vrtov in dvorišč. Malinjak (Rubus Idaeus) raste tudi v gozdovih po vsej državi, najdemo ga predvsem na gozdnih posekah in svetlih gozdovih. Prav zdaj bogato rodijo, zato je v gozdovih že polno sladokuscev, ki nabirajo zdrave in slastne plodove. 

A morate tudi pri nabiranju malin spoštovati nekatera pravila, ki jih določa Pravilnik o varstvu gozdov. 

Foto: A. Š. Maline Kdaj jih lahko nabiramo in kdaj ne?

Nekateri lastniki gozdov se jezijo, ker plodovi v njihovih gozdovih privabljajo tujce. A so pravila v Sloveniji takšna, da gozdne sadeže pod določenimi pogoji lahko mirno nabirate, če vam tega lastnik gozda ne izrecno prepove.

Lastnik namreč lahko nabiranje prepove, če se poklicno ukvarja z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. Prepoved mora biti jasno označena na dostopih v tak gozd.

Tudi kjer je nabiranje plodov dovoljeno velja, da ne smemo poškodovati rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili. 

Koliko jih lahko naberemo?

Pravilnik o varstvu gozdov v 43. členu določa, koliko plodov lahko v gozdu naberemo. Omejitev določa, da posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere:

• največ 2 kg gob,
• največ 2 kg kostanja,
• največ 2 kg borovnic,
• največ 2 kg malin,
• največ 2 kg robidnic
• največ 2 kg gozdnih jagod,
• največ 2 kg brusnic,
• največ 2 kg mahov,
• največ 1 kg čemaža.

Za vse druge zelnate rastline velja, da se jih sme nabrati največ 1 kg. Za vse druge plodove velja, da jih lahko naberemo največ 2 kg. Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati.

Če pri rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin, mahov in gob presežete dovoljene količine pa Zakon o gozdovih predvideva tudi globo v višini od 200 do 400 evrov.

Iz družine vrtnic

Rdeča malina (Rubus idaeus) je užitni sadež rodu Rubus iz družine vrtnic, pojasnjujejo n aNacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si.  "Uživa se jih lahko sveže, lahko pa se jih tudi zamrzne, liofilizira, ali pa se jih uporabi za pridelavo raznih sirupov, marmelad, pit in drugih sladic," opisujejo.

Maline, katerih 85 odstotkov predstavlja voda, so po njihovih navedbah vir vitamina C, folne kisline ter mangana. Med drugim pa vsebujejo tudi pomembne vitamine in minerale kot so vitamin K, E in B skupine, ter železo, magnezij, kalij, kalij in baker: "Imajo tudi polifenolne spojine, ki imajo antioksidativne učinke in ščitijo telo pred oksidativnim stresom. Seme maline pa med drugim vsebuje približno 30% α-linolenske kisline." 

Foto: Profimedia Robide Zdrave robidnice

Kmalu bodo v gozdove vabile tudi sladke robidnice. "Robide so vir vitamina K in C. Bogate so z manganom, ter imajo visok antioksidativni potencial, saj vsebujejo številne fitokemikalije, vključno s antocianini, in elagitanini ter drugimi fenolnimi snovmi.  Antocianini med drugim dajejo robidi tipično črno-vijolično barvo," pojasnjujejo na portalu Prehrana.si.

Semena robid pa po njihovem opisu vsebujejo tudi omega-3 (alfa-linolenska kislina) in omega-6 (linolna kislina) maščobne kisline,  beljakovine, prehranske vlaknine in karotenoide.